Melissa je poleti 2009 zanosila, potem ko je po prvih dveh nosečnostih brez težav imela štiri spontane splave. Zaradi splavov so se zdravniki odločili, da bodo njeno nosečnost podrobneje spremljali.
V šestem in osmem tednu je bila naročena na ultrazvok v bolnišnici. Na slednjem ji je zdravnica dejala, da ne sliši utripa srca ter da je najverjetneje otrok umrl. V bolnišnici so ji dali zdravila, ki sprožijo krvavitev, in jo naročili na operativni poseg dva dni kasneje.
Instinkt ji ni dal miru
A Melissi nekaj ni dalo miru. "Počutila sem se nosečo, čeprav so mi povedali, da bom znake nosečnosti lahko čutila še več kot teden po izgubi otroka," je povedala Irka. "A spomnila sem se tudi, kako sem se počutila pri prejšnjih splavih in pri prvih dveh nosečnostih. To lahko poimenujemo materinski instinkt, saj sem vedela, da nekaj ni v redu."
Z možem sta se odločila opraviti še pregled pri njeni osebni ginekologinji. Na presenečenje vseh je ultrazvok pokazal, da z otrokom ni nič narobe, saj je bilo slišati močan utrip. Olajšanje je kmalu zamenjala jeza ob misli, da bi skoraj vzela močno zdravilo, ki povzroči splav, in tako nevede ubila svojega otroka.
"Poiščite drugo mnenje"
Javno je spregovorila, ker želi druge opozoriti, da včasih lahko zataji tudi oprema. Notranja revizija v bolnišnici je namreč pokazala večje število tehničnih in človeških napak. Izkazalo se je, da osebje ni bilo dovolj usposobljeno in se je preveč zanašalo na ultrazvok. Štiriindvajsetim ženskam naj bi ob pregledu napačno postavili diagnozo spontani splav.
Melissa upa, da bo njena zgodba opogumila druge ženske, da bodo v podobnih situacijah poiskale drugo mnenje. Sama se medtem veseli vsakega novega koraka svojega zdaj enoletnega sina. "Srečen mali fantek je, ki nam je v veselje. Pridno jé, spi, je vse, kar bi si lahko želeli," zaključuje Melissa.
