Zaradi mrzlega vremena prebivalci oddaljenega norveškega mesta Longyearbyen, ki se nahaja na severnem otočju Svalbard, od leta 1950 tukaj ne smejo umreti. Vsaj "načrtno" ne. Na smrt bolnim, tudi če so v tem mestecu preživeli vse življenje, oblasti uredijo letalski prevoz z otoka, da lahko drugje v miru počakajo na smrt.
V primeru nenadne nepričakovane smrti, npr. v prometni nesreči ali zaradi srčnega zastoja, truplo ob prvi priložnosti prepeljejo z otoka, da bi ga pokopali drugje.
Leta 1950 so odkrili, a se trupla, pokopana na lokalnem pokopališču, zaradi trajno zamrznjenih tal ne razgradijo, kar pomeni, da v njih preživijo lahko smrtonosni virusi in bakterije.
Zaradi istega razloga so na severu Sibirije leta 2016 zabeležili nenaden izbruh vraničnega prisada. Znanstveniki so odkrili, da je do okužb prišlo, ker je zaradi taljenja na prosto prišla bakterija, ki je preživela v kadavru jelena.
Tudi rodi se jih tukaj malo, saj nosečnice spodbujajo, da gredo rodit na kontinent. Tukaj imajo namreč le majhno bolnišnico.