"Mi smo tisti, ki bomo določili konec vojne," je v izjavi, ki jo navajajo iranski mediji, sporočila revolucionarna garda. Kot je dodala, so pogoji na bojišču in prihodnost regije v rokah iranskih oboroženih sil. Če se bodo napadi ZDA in Izraela nadaljevali, Teheran glede na sporočilo revolucionarne garde ne bo dovolil izvoza niti litra nafte iz regije, so še dodali v izjavi, ki jo povzemajo tuje tiskovne agencije.
Tudi zunanji minister Abas Aragči je danes zatrdil, da je njegova država pripravljena nadaljevati napade "tako dolgo, kot bo potrebno". Kot je še dejal za ameriški PBS News, pogajanja z ZDA niso več na mizi.
Ameriški predsednik Donald Trump je pred tem v ponedeljek nakazal, da bi bilo lahko vojne proti Iranu kmalu konec. Zatrjeval je, da ZDA v posredovanju proti državi, ki so ga skupaj z Izraelom začele konec februarja, napredujejo hitreje od pričakovanj, Iran pa da nima "mornarice, komunikacij, zračnih sil".
V primeru blokade nafte grožnje z večjim napadom
"Na veliko načinov smo že zmagali, ampak nismo še zadosti zmagali. Gremo naprej, bolj odločeni kot kdajkoli, da bomo dosegli ultimativno zmago, ki bo enkrat za vselej končala to dolgo trajajočo nevarnost," je povedal Trump, ki je o Iranu med drugim spregovoril za več medijev.
Zagrozil mu je z veliko večjim napadom, če bo blokiral pretok nafte, in napovedal, da bodo ameriške vojaške ladje spremljale naftne tankerje skozi Hormuško ožino.
Zaradi vojne so namreč narasle cene nafte, kar povzroča bojazen glede dobav. Po Trumpovi napovedi, da bi se vojna lahko kmalu končala, so sicer cene nafte na azijskih borzah danes zjutraj padle.
Nemški kancler Friedrich Merz je izrazil zaskrbljenost zaradi dogajanja na Bližnjem vzhodu in razkril, kaj ga najbolj skrbi.
"Pazite, da ne boste eliminirani"
Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je bil medtem danes v odzivu kritičen do izjav Trumpa, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Iran se ne boji vaših praznih groženj. Niti tisti, ki so večji od vas, niso mogli izbrisati iranskega naroda. Pazite, da ne boste eliminirani," je zapisal na omrežju X.
Hegseth posvaril Modžtabo Hameneja
ZDA ne bodo živele v senci jedrske grožnje, je na današnji novinarski konferenci poudaril obrambni minister ZDA Pete Hegseth in novemu iranskemu vrhovnemu vodji Modžtabi Hameneju sporočil, naj si ne prizadeva pridobiti jedrsko orožje. Napovedal je tudi nove operacije proti Iranu. "Danes bo ponovno naš najbolj intenziven dan napadov na Iran," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na novinarski konferenci v Pentagonu povedal Hegseth. Prepričan je, da ZDA v vojni zmagujejo "z brutalno učinkovitostjo, popolno prevlado v zraku in neomajno voljo, da dosežejo predsednikove cilje".
V luči tega je ponovil, da cilji ameriške vojaške operacije ostajajo uničenje iranskih zalog raket in njihove mornarice, obenem želijo Teheranu trajno preprečiti, da bi pridobil jedrsko orožje, navaja britanski BBC. "Iran je osamljen in izgublja," je dejal in dodal, da so iranske sile "sistematično oslabljene". Iranski režim po besedah Hegsetha hitro napreduje na poti do jedrskega orožja, a mu predsednik ZDA Donald Trump "tega ne bo dopustil". Novemu iranskemu vrhovnemu voditelju je svetoval, da bi bilo pametno upoštevati izjave Trumpa, naj Iran ne stremi k pridobitvi jedrskega orožja.
Načelnik štaba združenih poveljstev ameriških oboroženih sil, general Dan Caine, je medtem povedal, da so ZDA z napadi drastično omejile vojaške zmogljivosti islamske republike. "Napadi z balističnimi raketami še naprej pojenjajo, in sicer za 90 odstotkov od začetka, z enosmernimi napadalnimi droni pa so se od začetka operacije zmanjšali za 83 odstotkov," je navedel in dodal, da ZDA napredujejo tudi pri uničevanju iranske mornarice. Od začetka vojne so namreč po njegovih navedbah zadeli več kot 50 iranskih ladij.
Na vprašanje, ali je vojska pripravljena spremljati ladje skozi Hormuško ožino, pa je Caine odgovoril, da "preučujejo različne možnosti za vzpostavitev vojaških pogojev, ki bi to omogočili".
Izraelska vojska začela nov val napadov na Teheran
Izraelska vojska je začela nov val napadov na Teheran. Iz iranske prestolnice so poročali o eksplozijah. Število smrtnih žrtev napadov v Iranu od začetka vojne je medtem preseglo 1330. Izraelska vojska je še sporočila, da je ponoči v iranski prestolnici zadela vrsto ciljev, vključno s podzemnim kompleksom, ki ga iranska revolucionarna garda uporablja za testiranje raket in se nahaja na "vojaški univerzi". Izraelska letala so zadela tudi infrastrukturo v glavnem poveljstvu sil Kuds, elitne enote iranske revolucionarne garde, povzema AFP.
Iranski mediji pa so danes sklicujoč se na oblasti v južni provinci Kerman poročali, da je bilo v ameriško-izraelskih napadih zadeto tamkajšnje letališče, pri čemer naj bi bil poškodovan del letališče in zadeti dve "stari letali, ki nista bili v uporabi".
Izraelska vojska je sicer v ponedeljek sporočila, da je zaključila niz napadov na šest vojaških letališč v Iranu, pri čemer naj bi zadela letala in vzletno-pristajalne steze ter sisteme za obrambo in detekcijo.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je danes sporočil, da izraelska vojaška ofenziva proti Iranu še zdaleč ni končana, potem ko je Trump v ponedeljek napovedal skorajšnji konec vojne proti Iranu.
Po podatkih iranskih oblasti je bilo od začetka vojne 28. februarja v državi ubitih 1332 ljudi, poroča danes BBC. Po besedah tiskovne predstavnice iranske vlade Fatemeh Mohadžerani je med njimi 206 žensk in otrok.
Iranski napad v Bahrajnu zahteval smrtno žrtev
V Bahrajnu je bila v napadu zadeta stanovanjska hiša v prestolnici Manama. Kot je sporočilo bahrajnsko notranje ministrstvo, je pri tem umrla 29-letna ženska, še osem ljudi pa je bilo ranjenih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Že v ponedeljek so iz Bahrajna poročali o 32 ranjenih v iranskem napadu z droni na otoku Sitra južno od Maname. Iranska vojska je napadla tudi obrat za razsoljevanje vode, so sporočile oblasti.
Združeni arabski emirati so medtem danes sporočili, da so na vzhodu države prestregli napade z raketami in droni iz Irana. Kasneje so tamkajšnje oblasti navedle še, da je zaradi napada z dronom izbruhnil požar v industrijski coni v emiratu Abu Dabi, in sicer na območju, kjer je naftna in energetska infrastruktura. Pri tem niso omenile, ali je bil prizadet kateri od energetskih objektov.
Savdska Arabija je navedla, da je na vzhodu države prestregla dva iranska drona. Kuvajt pa je sporočil, da so njegove sile prestregle šest iranskih brezpilotnikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Posledice napadov na energetsko infrastrukturo bo čutil ves svet
O prestreženem iranskem raketnem napadu poročajo tudi iz Katarja, kar je potrdilo tudi katarsko ministrstvo za obrambo. V prestolnici Doha je bilo po poročanju dopisnikov AFP slišati več močnih eksplozij. Notranje ministrstvo je opozorilo na "visoko stopnjo varnostne grožnje" in pozvalo prebivalce, naj ostanejo doma in se ne približujejo oknom.
Iran nadaljuje napade na katarsko civilno infrastrukturo, je po poročanju AFP danes povedal predstavnik katarskega zunanjega ministrstva. Ob tem ni navedel, katere civilne objekte so napadli. Opozoril je, da bodo napadi na energetsko infrastrukturo med vojno na Bližnjem vzhodu imeli gospodarske posledice po vsem svetu. "Napadi na energetske objekte, ki so se zgodili na obeh straneh, so nevaren presedan," je še dejal. Katarska družba QatarEnergy je zaradi vojne prejšnji teden ustavila proizvodnjo utekočinjenega zemeljskega plina.
Začasno so zaustavili tudi četrto največjo rafinerijo na svetu, in sicer rafinerijo Ruwais v Združenih arabskih emiratih. Gre za previdnostni ukrep, potem ko so v njeni bližini zabeležili napad z brezpilotnim letalom.
Izvršni direktor in predsednik družbe savdskega državnega naftnega velikana Saudi Aramco Amin H. Nasser je opozoril, da bi lahko imela vojna na Bližnjem vzhodu za naftne trge katastrofalne posledice. Ob tem je pozval k ponovnemu odprtju Hormuške ožine, skozi katero poteka prevoz približno 20 odstotkov svetovnih zalog nafte. "Čeprav smo se v preteklosti že soočali z motnjami, je ta daleč največja kriza, s katero se je soočila naftna in plinska industrija v regiji. Ključnega pomena je, da se ladijski promet v Hormuški ožini nadaljuje," je dejal Naser. Po poročanju AFP se zdi, da poskuša Teheran prekiniti delovanje vseh večjih rafinerij v Perzijskem zalivu, medtem ko zaostruje nadzor nad Hormuško ožino, da bi svetovnemu gospodarstvu povzročil čim večjo škodo.
Teheran z napadi na za ZDA pomembne cilje v zalivskih državah odgovarja na izraelsko-ameriško ofenzivo proti njemu, ki se je začela konec februarja. Iranski predsednik Masud Pezeškian se je sicer sosednjim državam v soboto opravičil za napade. V nagovoru, ki ga je prenašala iranska državna televizija, je dejal, da bo Iran takšne napade ustavil, če z ozemlja sosednjih držav ne bo napadov nanj.
Nukica...sledi...samo povem!
Če bo prišlo do 3. svetovne vojne, lahko oranžni debil dobi še kakšno nagrado za mir.
Iran bo šel do konca. Izrael je na kolenih in poražen.