Čistilna akcija je potekala 19. septembra lani pod okriljem organizacije Mednarodna čistilna akcija obal. Prostovoljci so pregledali obale in rečne kanale šestih kontinentov.
Iz morja so takrat potegnili 10.239.538 kosov različnih odpadkov. Več kot dva milijona odpadkov so predstavljali cigaretni ogorki, več kot milijon je bilo plastičnih vrečk, med drugim pa je bilo v morje odvrženih tudi 26.617 kondomov.
1. 2.189.252 cigaretnih ogorkov
2. 1.126.774 plastičnih vrečk
3. 943.233 ostankov hrane
4. 912.246 smetnjakov
5. 883.737 plastenk
6. 512.517 jedilnega pribora
7. 459.531 steklenic
8. 457.631 pločevink
9. 412.940 plastičnega pribora
10. 331.476 papirnatih vrečk
Več kot štirideset odstotkov odpadkov je bilo zbranih v ZDA, kjer je sicer sodelovalo tudi največ prostovoljcev – kar trikrat več kot na Filipinih. Skupno pa so naravovarstveniki pregledali skoraj 24 tisoč kilometrov obal.
Strup gre v ribe, ribe pa v želodce
Dvajset odstotkov vseh odpadkov je bilo takšnih, ki so bili škodljivi za zdravje ljudi. Med njimi so bili različni zdravstveni odpadki, avtomobilski odpadki, olja in različni pripomočki.
Znanstveniki ob tem opozarjajo, da omenjeni odpaki slej kot prej zaidejo v prehranjevalno verigo morskih živali. Samo plastika namreč vsebuje visoke količine dioksina, PCB-jev in ostalih kemičnih snovi.
Te pa na koncu pristanejo v želodcih manjših morskih živali. "Ribe bodo pojedle te manjše živali in s tem tudi strupene snovi," pravi vnuk slavnega oceanografa Jacquesa Cousteauja Philippe Cousteau. "In uganite, kdo jé te ribe?"
S sandali po Arktiki
Za Cousteauja sicer že samo sandal, ki so ga našli ob arktični severni obali Norveške, kaže na to, kako velik je problem morskih odpadkov.
"Videli smo sandal ob otokih na severu Norveške, blizu Arktike," je dejal Cousteau. "Ljudje ne nosijo sandalov blizu Arktike, četudi so nori," pravi. "Mislim, da ljudje začenjajo razumeti, da je to globalni problem."
