Ta severnoevropska država, ki je pokrita s prostranimi gozdovi in ledeniškimi jezeri, je pravi raj tudi za ljubitelje gozdnih sadežev. Pri tem pa je največji problem, kot piše New York Times, ta, da gozdnih jagod, borovnic, robid in drugih sadežev ne želi nabirati noben Šved, medtem ko si jih vsi želijo jesti.
Zato se podjetja, ki se ukvarjajo s prodajanjem in nabiranjem gozdnih sadežev, odločajo za najem delavcev iz azijskih držav, predvsem iz Kitajske, Tajske, Vietnama in Bangladeša. Ti so na eno sezono lahko zaslužili več kot dva tisoč evrov.
"Vlada mora sprejeti nove ukrepe," pravi. "Ne želimo, da se prihodnje leto situacija ponovi."
V zadnjih letih pa so neugodne vremenske razmere zdesetkale letino gozdnih sadežev in to je veliko švedskih podjetij prisililo, da so najete delavce z nekaj evri plačila poslale nazaj v domovino.
Zato so se tamkajšnje oblasti odločile, da morajo delodajalci nabiralcem na sezono zagotoviti mininalno plačilo 1.753 evrov.
Luknja v zakonu
A iznajdljivi podjetniki so našli luknjo v zakonu in se odločili, da bodo v državah najetih delavcev ustanovili podjetja in delavce zaposlili prek njih. S tem so se izgonili švedskim zakonom in tudi obveznim minimalnim plačilom delavcem.
Med njimi je tudi 190 bangladeških delavcev, ki od začetka leta začasno stanujejo v manjšem švedskem mestu Bracke v slabo vzdrževanih lesenih hišah. Slednje je najelo podjetje Delovna sila Bangladeša in jim obljubljalo okoli 1.600 evrov za sezono in več, odvisno od količine nabranih sadežev. Nekateri so za prihod na Švedsko doma prodali vse svoje premoženje.
Obljubili so mu 7500 evrov
Med njimi je bil tudi 31-letni bangladeški študent biotehnologije Mahmudur Rahman, ki je na Švedsko prispel skupaj z bratom. V primerjavi s 30 evri mesečnega zaslužka v Bangladešu je več tisoč evrov zaslužka pravo bogastvo.
Rahman je novinarju omenjenega ameriškega časnika dejal, da so mu obljubljali, da bo lahko v dveh mesecih zaslužil 7.560 evrov, če bo na dan nabral 60 kilogramov gozdnih sadežev. A od obljubljene vsote Rahman na koncu ni prejel niti evra.
Kriva slaba letina
Bertil Qvist iz ene največjih skandinavski družb za pridelovanje gozdnih sadežev Nordic Food Group je dejal, da zahteva po minimalnem plačilu delavcev posrednike v Aziji sili h kršenju zakonov.
Poleg tega pa nabiralcem pred prihodom na Švedsko delo predstavijo kot nabiranje sadežev v kultiviranih sadovnjakih in ne v strmih in goratih predelih.
V dobrih časih, je dejal, so lahko nabiralci s seboj odnesli manjše bogastvo. "Nekaj let," je dodal, "je že slaba letina; to leto je zelo slabo leto."
"To je suženjstvo"
Župnik v lokalni cerkvi Lars Riberth, ki je za delavce nabral 7.000 evrov pomoči, pravi, da tuji delavci niso bili opozorjeni na to, v kakšnih razmerah bodo morali delati.
"Povedali so jim, da so sadeži kot zlato v gozdu in da bodo na hitro zaslužili veliko denarja," razlaga Riberth. "To je res suženjstvo," je dejal in dodal, da je nesprejemljivo, da vso nevarnost, ki na delavce preti v gozdu, zvalijo na ramena nabiralcev.
