Priporočilo Evropske komisije velja za meje v Avstriji, Nemčiji, na Danskem, Švedskem in Norveškem. Komisija meni, da pogoji iz časovnega načrta, ki omogoča vrnitev k normalnemu delovanju schengenskega območja, kljub postopni stabilizaciji razmer in sprejetju vrste ukrepov, ki jih je Komisija predlagala za boljše upravljanje zunanjih meja ter za zaščito schengenskega območja, še niso v celoti izpolnjeni. Nadzor mora biti usmerjen in omejen v obsegu, pogostosti, kraju in času na tisto, kar je nujno potrebno, dodajajo v komisiji.
V zadnjih mesecih je sicer bil dosežene pomemben napredek glede zaščite in boljšega upravljanja zunanjih meja ter zmanjšanja neregularne migracije. Izpostavili so več sprememb, ki pripomorejo k boljši zaščiti zunanjih meja EU, med drugim novo evropsko mejno in obalno stražo, vzpostavitev sistema žariščnih točk, prihajajoče sistematično preverjanje podatkov o osebah, ki prečkajo zunanjo mejo. Ob tem dodajajo, da je izjava EU in Turčije povzročila občutno zmanjšanje števila migrantov brez urejenega statusa in prosilcev za azil, ki prihajajo v EU.
Izpostavljajo pa znatno število migrantov brez urejenega statusa in prosilcev za azil v Grčiji ter nestabilne razmere na zahodnobalkanski poti. Slednje predstavlja potencialno tveganje sekundarnega gibanja.
Nekateri ukrepi, ki jih opredeljuje časovni načrt, zahtevajo več časa za celotno izvedbo in doseganje pričakovanih rezultatov. S februarjem 2017 bo evropska mejna in obalna straža s svojim delovanjem pomagala Grčiji na njeni severni zunanji meji. Do sredine marca je po mnenju komisije treba v Grčiji postopoma ponovno vzpostaviti popolno uporabo dublinskih pravil. Kljub pomembnemu napredku, pa tekoče delo in razmere na terenu kažejo na trdovratnost teh izjemnih okoliščin.
