V nadaljevanju preberite:
- EU lahko s sateliti spremlja širjenje požarov, ne more pa ugotoviti, kdo jih je zanetil.
- Kazniva dejanja požiga države obravnavajo različno, zato primerjava podatkov ni mogoča.
- Podnebne spremembe povečujejo tveganje, da se tudi manjši požari razvijejo v katastrofe.
Evropska unija je v zadnjih letih močno okrepila svoje zmogljivosti za spopadanje z gozdnimi požari. Prek mehanizma EU na področju civilne zaščite države članice med seboj usklajujejo pomoč, sistem rescEU pa zagotavlja skupno floto gasilskih letal, opreme in drugih zmogljivosti za gašenje.
Toda medtem ko je Evropa vse uspešnejša pri gašenju požarov, precej slabše pozna njihov izvor. Kot opozarja Euronews, na ravni EU ni enotnega pregleda nad tem, kdo namerno zaneti požare in zakaj.
Večina požarov je posledica človeka
Naravni vzrok gozdnih požarov je najpogosteje strela, vendar večino požarov v Evropi povzroči človek. Mednje sodijo nesreče pri kmetijskih delih, uporabi strojev, kurjenju, ognjemetih ali odvrženih cigaretnih ogorkih, pa tudi namerno zaneteni požari.
Države uporabljajo različna pravila
Enotne evropske opredelitve kaznivega dejanja požiga ni. Kazensko pravo je v pristojnosti posameznih držav, zato se zakonodaja in kazni precej razlikujejo. Španija in Portugalska imata posebna kazniva dejanja za gozdne požare, medtem ko Nemčija požig obravnava v okviru širših določb kazenskega zakonika. V Franciji je za namerni požig gozdov, ki ogroža ljudi ali povzroči nepopravljivo okoljsko škodo, zagroženih do 15 let zapora in 150.000 evrov denarne kazni.
Nekatere države so skušale zmanjšati tudi finančni motiv za požige. V Španiji na primer požganega gozdnega zemljišča praviloma ni dovoljeno spremeniti v zazidljivo območje naslednjih 30 let, na Portugalskem pa takšne omejitve veljajo deset let.
Z domnevnimi požigalci smo se srečevali tudi v Sloveniji, denimo na Krasu, nedavno pa tudi v Novi Gorici. Kazenski zakonik za požig in tudi za njegov poskus predpisuje kazen od enega do osmih let zapora.
Podnebne spremembe povečujejo tveganje
Evropska komisija opozarja, da vročinski valovi, dolgotrajne suše in višje temperature ustvarjajo razmere, v katerih se lahko tudi manjši požari hitro razvijejo v obsežne katastrofe. Leta 2025 je v državah EU pogorelo več kot milijon hektarjev površin, kar je največ od začetka evropskega spremljanja gozdnih požarov.
Sateliti pokažejo požar, ne pa storilca
Evropski satelitski program Copernicus in informacijski sistem EFFIS omogočata zelo natančno spremljanje požarov, njihovega širjenja in nastale škode. Sateliti pa ne morejo ugotoviti, ali je bil požar zaneten namerno, kdo ga je povzročil in kakšen je bil motiv.
To je še vedno naloga nacionalnih policij, forenzičnih preiskovalcev in lokalnih oblasti. Po podatkih Euronewsa tudi Europol namernemu netenju gozdnih požarov za zdaj ne namenja posebne pozornosti. Čeprav se ukvarja z okoljskim kriminalom, se njegove dejavnosti osredotočajo predvsem na nezakonito trgovino z odpadki, onesnaževanje in nezakonito izkoriščanje naravnih virov.
Tako Evropa danes razpolaga z enim najnaprednejših sistemov za odkrivanje in gašenje požarov na svetu, pri iskanju odgovorov na vprašanje, kdo je požar zanetil in zakaj, pa je še vedno odvisna predvsem od nacionalnih preiskav.
Pa kdo je zdaj kriv?požigalci ai podnebne spremembe?odločte se že.