Zunanji ministri zveze Nato so sklenili, da bodo prekinili praktično sodelovanje z Rusijo, sodelovanje z Ukrajino pa bodo okrepili.
V skupni izjavi so ponovili, da ne bodo priznali "nezakonite in nelegitimne" priključitve Krima. Ministri, med njimi tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec, so Rusijo tudi pozvali k pravemu dialogu, ki bi prinesel politično in diplomatsko rešitev v okviru mednarodnega prava. Kot so poudarili, je "neodvisna, suverena in stabilna Ukrajina, ki je trdno zavezana demokraciji in spoštovanju človekovih pravic, manjšin in pravni državi, ključna za evro-atlantsko varnost".
Pred tem je generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen zavrnil informacije, da Rusija umika svoje čete. "Tega na žalost ne morem potrditi. To ni to, kar vidimo," je izjavil.
Ministri so sicer podprli napotitev opazovalne misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) v Ukrajino ter sklenili okrepiti praktično sodelovanje s to državo, da bi lahko okrepila svoje zmogljivosti za zagotavljanje lastne varnosti.
Moskva je Ukrajino posvarila pred vstopom v zvezo Nato. Ta namera je že leta 2000 pod vodstvom Viktorja Juščenka poslabšala odnose med državama. O članstvu Ukrajine v zvezi sicer do nadaljnjega ne bo govora.
Pripravljeni na hiter odziv
Ministri so poudarili še, da bodo s konkretnimi ukrepi okrepili solidarnost znotraj zavezništva in pokazali sposobnost Nata, da "se lahko hitro odziva na vsakršne varnostne izzive". S tem naj bi predvsem okrepili varnostna zagotovila vzhodnoevropskim državam, od baltskih držav do Poljske in Romunije, ki so posebej zaskrbljene zaradi ukrajinske krize in ruskih dejanj.
Ti konkretni ukrepi naj bi sicer pomenili okrepitev vojaških vaj na območju ter morebitno napotitev kakih sil na območje, predvsem letal za nadzore in podobno. V prihodnjih dneh naj bi na strokovni ravni ugotovili, kaj katera članica potrebuje.
Ministri so ponovili tudi, da je Rusija grobo poteptala zaupanje, na katerem je slonelo njeno sodelovanje z Natom. Formalizirali so odločitev, ki je bila pred tem sprejeta na veleposlaniški ravni, da se zamrzne vsakršno praktično sodelovanje z Rusijo, odnosi pa omejijo na raven veleposlanikov oz. višje.
