Latinska Amerika je sprva le opazovala, kako se preostanek sveta bojuje z novim koronavirusom. Vendar omenjeno območje ni več le opazovalec. Dr. Marcos Espinal, vodja oddelka za nalezljive bolezni v Panameriški zdravstveni organizaciji, ga je označil za novi epicenter bolezni covid-19. Omenjena organizacija ima sedež v Washingtonu in deluje kot regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije. Trenutno spremlja razvoj pandemije covida-19 v Latinski Ameriki in na Karibih.
Trenutno je v 33-tih državah regije 920 tisoč potrjenih primerov bolezni, zaradi katre je doslej na tem območju umrlo skoraj 50 tisoč ljudi. Številke naraščajo, poroča CNN. Medtem ko primeri v ZDA, Evropi in Aziji padajo, Latinska Amerika dosega nove vrhunce. Dr. Anna Diez Roux, dekanja univerze Drexel meni, da je bilo stanje predvidljivo.
V pogovoru z osmimi strokovnjaki, med katerimi so epidemiologi in raziskovalci ter tudi nekdanji voditelj države, je CNN prišel do zaključka, da so v ozadju napačne odločitve vlad v kombinaciji z ekonomskim in javnozdravstvenim stanjem v Latinski Ameriki. Ravno tako so si strokovnjaki skoraj enotni v mnenju, da se bo stanje še poslabšalo.
Razlogi
Latinska Amerika je prvi potrjeni primer zabeležila februarja, ko je bil virus potrjen pri 61-letnem moškem, ki se je v Brazilijo vrnil iz Italije. Še nekaj tednov zatem se je zdelo, da je stanje pod kontrolo. Do prvega smrtnega primera je prišlo 7. marca v Argentini.
Nekateri strokovnjaki so že tedaj opozarjali, da bo prišlo do tragedije, nadaljuje CNN. V komentarju za The New York Times 19. marca je brazilski trokovnjak za javno zdravje Miguel Lago napsial, da Latinska Amerika ni pripravljena za novi koronavirus in da bo gotovo bolj nastradala kot Evropa.
Izrazil je prepričanje, da bo območje postalo največja žrtev covida-19, če pristojne oblasti ne bodo sprejele nujnih ukrepov.
Njegove besede so se izkazale za pravilne; Latinska Amerika je imela kmalu večji dnevni prirast kot ZDA in Evropa. Brazilija je glede tega prehitela Italijo, Veliko Britanijo in Rusijo ter zabeležila drugo najvišje število okužb na svetu. Poleg tega je pomanjkanje testov in nepripravljenost nekaterih držav za testiranje pripeljalo do številnih netočnih podatkov in številnih smrti, so prepričani strokovnjaki.
Vlade po svoje
Brazilski predsednik Jair Bolonaro in njegov mehiški kolega Andrés Manuel López Obrador sta dosledno zmanjševala resnost položaja. Bolonaro je novi koronavirus poiemenoval kot 'majhno gripo'. Lopez Obrador je sicer na koncu pozval ljudi, da ostanejo doma in odobril zapiranje velikega dela gospodarstva, a njegovi kritiki trdijo, da je njegovo nejasno poročilo pripomoglo do tega, da je velik del mehiške javnoti skeptičen do novega koronavirusa, piše CNN. Mehika tako ta teden beleži največji dnevni porast tako smrtnih primerov kot novih okužb.
Bolonaro se medtem drži svojih trditev. Čeprav epidemija v Braziliji raste v eno najtežjih na svetu s 465 tisoč okuženih in 28 tisoč mrtvimi, on še naprej organizira velika srečanja s tisoči svojih pristašev.
Danes je izrazil željo, da bi se nogomet čim prej vrnil v življenja Brazilcev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Bolsonaro je dejal, da nogometaši niso izpostavljeni tolikšnemu tveganju ob zagonu prvenstva. "Nogometaši so mladi športniki, zaradi česar bi bila nevarnost za smrt ob morebitni okužbi drastično manjša."
Karantena skoraj nemogoča
Opazovalci pri tem opozarjajo, da je v Latinski Ameriki ukrepe težje sprovesti tudi zaradi specifične ekonomske situacije. Med drugim velik del delavcev dela v tako imenovani neformalni ekonomiji. Gre za delavce, ki ne zalužijo formalne plače ter vsak dan odidejo na ulico, da bi dobili priložnostna dela. Ti ljudje imajo majhne ali nikakršne privarčevane vsote denarja, bolniške ali izolacije si praktično ne morejo privoščiti. Po ocenah je v Latinski Ameriki kar 55 odstotkov takšnih delavcev.
Poleg tega latinskoameriške države leta niso vlagale v javnozdravstvene sisteme, ki so v precej slabi situaciji.
Črni scenariji
Epidemija v Latinski Ameriki naj bi po ocenah trokovnjakov s sedanjo močjo napredovala še vsaj nekaj tednov, predvidevajo, da bo imela Brazilija do konca avgusta več kot 15 tisoč mrtvih.
Revnejši sloji prebivalstva so zaradi slabih življenjskih pogojev in potrebe, da vsakodnevno odhajajo na delo, že zdaj na udaru, virus pa bo številke revnih gotovo še povišal. Gre za okrutni ciklus, ki predstavlja prihodnost Latinske Amerike, so si enotni opazovalci.
Kako to, da v begunskih taborišč ni okužb?,
Bolonaro?
Mnogim se že močno toži po virusu, saj so presahnili miljonski zaslužki v zvezi z njim. Zato je pričakovati ponovne pritiske za uvoz t.i. Venezuelskih Slovencev, da bo spet tako, kot prej.