"Vem, da ste utrujeni od vojn," je Američanom iz Vzhodne sobe Bele hiše sporočil Barack Obama, vendar poudaril, da je uporaba kemičnega orožja 21. avgusta spremenila njegovo mišljenje o posredovanju. Kot je dejal, nihče ne oporeka dejstvu, da je bilo kemično orožje uporabljeno in da ZDA vedo, da je kriv režim predsednika Bašarja Asada.
"Ukrep bo omejen"
Opisal je grozljive posledice pokola otrok in drugih nedolžnih ter dejal, da brez posledic obstaja verjetnost, da bo Asad to orožje znova uporabil. Zagotovil je, da bo ameriški ukrep omejen in ne bo podoben ne Iraku in Afganistanu, ne Libiji in Kosovu.
"Če se ne zoperstavimo kemičnemu orožju, bo to opogumilo Asadovega zaveznika Iran, ki se mora odločiti, ali bo z izdelavo jedrskega orožja zanemaril mednarodno pravo ali pa bo stopal po miroljubnejši poti," je dejal in zagotovil, da bo ameriški ukrep omejen in ne bo podoben ne Iraku in Afganistanu, ne Libiji in Kosovu. "Vojakov ne bom poslal v Sirijo. Šlo bo za napad z jasnima ciljema, to sta odvračanje od uporabe kemičnega orožja in zmanjšanje Asadovih zmogljivosti," je še dejal.
Kritikom, ki pravijo, da "zbadanje z iglo" ne bo storilo nič, je zagotovil, da ameriška vojska ne zbada z iglo. "Tudi omejen napad bo Asadu poslal sporočilo, ki mu ga ne more poslati nobena druga država na svetu." Na bojazni, da se bo Asadov režim maščeval, je Obama odmahnil z roko in zagotovil, da Asad nima zmogljivosti za ogrožanje ameriške vojske, prav tako pa mu ni v interesu poglabljanje spopada z ZDA.
Kongres zaprosil, naj počaka
Ameriški senat je bil pripravljen, da v naslednjih dneh glasuje o resoluciji, ki bi odobrila vojaški ukrep proti Siriji. Ameriška javnost je večinsko proti posredovanju in resoluciji ni kazalo dobro v predstavniškem domu kongresa. Pobuda, da Sirija preda in uniči kemično orožje, je prišla prav Obami in kongresu, ki ga je zaprosil, naj z resolucijo počaka.
"Deloma prav zaradi verodostojne grožnje z ameriško vojaško akcijo in tudi konstruktivnih pogovorov, ki sem jih imel s predsednikom Vladimirjem Putinom, je ruska vlada pokazala pripravljenost, da se pridruži pritiskom mednarodne skupnosti na Asada za odpoved kemičnemu orožju. Asadov režim je zdaj priznal, da ima orožje, in je celo napovedal, da se bo pridružil Konvenciji o prepovedi kemičnega orožja," je povedal Obama.
Mirna rešitev "globoka preferenca"
"Za sklep, ali bo ta ponudba uspešna, je še prezgodaj. Ampak ta pobuda ponuja možnost, da se grožnja kemičnega orožja odstrani brez uporabe sile. Še posebno zato, ker je Rusija ena od najtrdnejših zaveznic Asada," je dejal Obama in zagotovil, da je mirna rešitev njegova "globoka preferenca". Zato je državnega sekretarja Johna Kerryja poslal na srečanje z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom. Srečala naj bi se v četrtek v Ženevi.
Obama je dejal, da se bodo skupaj s Francijo in Veliko Britanijo posvetovali z Rusijo in Kitajsko, da Varnostni svet ZN potrdi resolucijo, ki bo od Asada zahtevala, naj preda kemično orožje in ga pod mednarodnim nadzorom uniči.
Zbirali bodo podporo zaveznikov
"Prav tako bomo dali priložnost inšpektorjem ZN, da poročajo o tem, kaj se je zgodilo 21. avgusta. Še naprej bomo zbirali podporo zaveznikov od Evrope do Amerik, od Azije do Bližnjega vzhoda, ki se strinjajo s potrebo po ukrepanju," je dejal Obama in posvaril, da je vojski ukazal, naj ostane, kjer je, ohranja pritisk na Asada in ostaja pripravljena na odgovor, če diplomaciji ne uspe.
Skupaj že 33 držav
Bela hiša je v torek sporočila, da se je skupni izjavi v podporo preostremu mednarodnemu odgovoru na napade s kemičnim orožjem 21. avgusta pridružilo še osem držav. Te so Črna gora, Gruzija, Gvatemala, Kuvajt, Malta, Panama, Poljska in Portugalska. Na seznamu izjave, podpisane 6. septembra, je zdaj skupno 33 držav; Slovenije ni med njimi.
Poleg omenjenih so podpisnice Albanija, Avstralija, Kanada, Hrvaška, Danska, Estonija, Francija, Nemčija, Honduras, Madžarska, Italija, Japonska, Južna Koreja, Kosovo, Latvija, Litva, Maroko, Katar, Romunija, Savdska Arabija, Španija, Turčija, Združeni arabski emirati, Velika Britanija in ZDA.
"Amerika ni svetovni policist"
Obama je ob koncu nastopa ameriške kritike z desne vprašal, kako lahko upravičijo svojo zavezo ameriški vojaški moči, če ne želijo ukrepati, ko gre za tako očitno pravično stvar. Kritike z leve pa je vprašal, kako lahko uskladijo svoje prepričanje v svobodo in dostojanstvo vseh ljudi s podobami otrok, ki se zvijajo v bolečinah in umirajo po hladnih tleh bolnišnice.
Govor je sklenil z besedami, da Amerika ni svetovni policist. Po svetu se dogajajo grozljive stvari in ZDA ne morejo popraviti vseh krivic. "Vendar pa verjamem, da moramo ukrepati, ko lahko z majhnim tveganjem in naporom preprečimo uplinjanje otrok, zaradi česar bodo tudi naši otroci dolgoročno varnejši," je dejal Obama.
