"Obetajo se nove akcije"

Kako je stopnja kriminala v Srbiji povezana s kriminalom v Sloveniji?
Kriminalni klani z območja Zahodne Evrope in s področja Balkana vsekakor sodelujejo, delujejo kot mreža in so povezani. Ne poznajo ne mej ne etnične pripadnosti. Kriminalci imajo iluzijo, da so močnejši od države in mislijo, da lahko spodkopljejo njeno avtoriteto. Kakovostno sodelovanje med pravosodnimi organi pa je pokazalo, da lahko kriminalu prekrižamo račune. Izjemno pomembno je, da institucije, pristojne za kazenski pregon med državami, dobro sodelujejo. V dosedanji praksi obstaja veliko ohrabrujočih primerov, eden od teh je tudi  prijetje vodje slovenske veje kriminalne združbe Darka Šarića. V obračunu z mafijo moramo biti enotni, težave se ne smejo prenašati iz ene države v drugo.

Moramo biti korak pred kriminalci, to pa lahko dosežemo le z močnim meddržavnim sodelovanjem. Nujno je treba zagotoviti zaščito državljanov zaradi prihodnosti celotnih generacij, nikakor pa se ne sme dopustiti širjenja organiziranega kriminala; moramo ga  premagati. Mi počnemo vse, da bi bil ta boj uspešen.

Ali bodo po akciji Balkanski bojevnik sledile nove racije v Srbiji ali Sloveniji?
Akcija Balkanski bojevnik, v kateri je bilo zaplenjene 2,4 tone kokaina, je izjemen primer, kako je mogoče kriminalnim skupinam stopiti na rep. Podatki, ki jih imamo na voljo, kažejo, da so kriminalne skupine s področja Zahodne Evrope in Balkana najpogosteje vpletene v tihotapljenje mamil. Vodilno vlogo med temi skupinami imajo državljani Srbije, Črne gore, Hrvaške in Slovenije. Zaradi pripravljenosti in odločenosti vseh držav, da se spopadejo z organiziranim kriminalom, verjamem, da lahko v prihodnosti pričakujemo nove uspešne akcije, usmerjene v razbijanje kriminalnih združb.

Ste zadovoljni z ravnijo sodelovanja s slovenskim pravosodnim ministrstvom in drugimi organi, vključenimi v boj proti kriminalu? Kako bi se to sodelovanje povečalo ali izboljšalo?
Sodelovanje pravosodnih ministrstev Slovenije in Srbije in tudi organov pregona teh držav je na zelo visoki ravni. V prihodnosti pa bo pri tem narejen še korak naprej. Pričakujem namreč, da bosta Slovenija in Srbija do konca leta podpisali več dvostranskih dogovorov – o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, izročitvi obtožencev in obsojencev ter medsebojnem izvrševanju sodnih odločitev o kazenskih zadevah. Obstoječe pravno sodelovanje se bo s temi dogovori dodatno okrepilo.

Kaj je bistvo zakona o odvzemu lastnine, pridobljene z organiziranim kriminalom? Gre za začasni ali trajni odvzem? Od kdaj velja zakon?
Zakon o odvzemu lastnine, pridobljene s kaznivimi dejanji, velja od 1. marca lani. Njegovi rezultati so v dosedanji praksi nedvomno pokazali, da se ukvarjanje s kaznivimi dejanji, kot sta kriminal in korupcija, ne izplača. Kriminalci so namreč pripravljeni, da tudi desetletja preživijo za rešetkami, če jih ob vrnitvi čaka ogromno bogastvo. Če jim odvzamete lastnino, pridobljeno z nelegalnimi dejavnostmi ter s tem ekonomsko in vsako drugo moč, jim vzamete tudi  glavni motiv za zagrešitev kaznivega dejanja. Vrednost v dobrem letu začasno ali stalno zaplenjene imovine (toliko časa namreč zakon velja) se ocenjuje na več kot sto milijonov evrov. Pričakujem, da se bo ta vsota z nadaljevanjem finančnih preiskav za nekajkrat povečala.

Lastnina, pridobljena s kriminalnimi dejavnostmi, je lahko odvzeta začasno ali trajno. Trajni odvzem ni mogoč pred pravnomočnim zaključkom kazenskega postopka. Začasni odvzem se nasprotno lahko izvede v katerikoli fazi kazenskega postopka, prav tako tudi finančna preiskava. Lastnina se obtoženemu začasno odvzame, ko obstaja nevarnost, da bi bil odvzem pozneje otežen ali onemogočen. Začasni odvzem traja do konca sojenja in konca finančne preiskave, ko se lahko sprejme sklep o trajnem odvzemu.

Bistvo zakona je dejstvo, da je teža dokazovanja porekla lastnine na obtoženem. Ta mora dokazati, da je lastnino pridobil legalno. Na glavnem zaslišanju javni tožilec predloži dokaze o lastnini in dokaze o zakonitih prihodkih lastnika ter tako prikaže nesorazmerje med omenjenim. Nato pa obtoženi dobi priložnost, da navedbe tožilstva zanika.

Koliko lastnine ima Darko Šarić in koliko je je bilo do sedaj odvzete? Ali na zakon vpliva položaj obtoženega, ki je v konkretnem primeru na begu? Kaj se zgodi z odvzeto lastnino?
Lastnina, ki je bila do sedaj zaplenjena Darku Šariću in z njim povezanimi ljudmi, se ocenjuje na več deset milijonov evrov. Pričakujemo, da bo na koncu finančne preiskave še nekajkrat večja. Šarićevemu kriminalnemu klanu so odvzeli več deset hiš, stanovanj, restavracij, lokalov in tudi dva hotela, Putnik in Vojvodina v Novem Sadu. Odvzet jim je bil tudi večinski delež sindikalnega letovišča v Rovinju in večinski paket delnic podjetja Jedinstvo.

Dosedanja praksa je pokazala, da se velik del lastnine formalno ne nahaja v lasti osumljenih, ampak je lastnina prepisana na druge ljudi. Tako je bilo na Lano Popović, partnerico Darka Šarića, prenesenih 12 parcel v Sremski Kamenici, štiri stanovanja v Beogradu, družinska stanovanjska hiša, poleg tega pa še 1.750.000 dinarjev in 159.000 evrov.

Veljate za velikega borca proti organiziranemu kriminalu. Zakaj je prav organizirani kriminal v središču vaše pozornosti?
Boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu je vprašanje prihodnosti in eden od pogojev za vključitev Srbije EU. Organizirani kriminal je zelo vpliven na področju Balkana ter lahko ogrozi njegovo stabilnost in nadaljnje evropske integracije. Trgovina z ljudmi, orožjem in drogami je zelo nevarna kriminalna dejavnost in zavedamo se, da je prav boj s temi pošastmi izziv, od katerega je odvisna prihodnost in kakovost  demokracije.

Boj proti organiziranim kriminalnim skupinam dolgujemo državljanom zaradi njihove varnosti, hkrati pa tudi mladim, ki so po definiciji najbolj ogrožena skupina, ko govorimo o drogah. Te so na našem tržišču dokazano na voljo v velikih količinah. Z obravnavanjem in razbijanjem kriminalnih skupin se na dolgi rok odstranjujejo posamezniki in skupine, ki se ukvarjajo z nelegalnimi dejavnostmi.