Policija je priredila ključne dokaze, ki so privedli do obsodbe Iwaoja Hakamade leta 1968, so ugotovili na Japonskem, vendar ima smrtna kazen še vedno podporo javnosti, poroča The Guardian.
Nekdanji boksar je bil obsojen na smrtno kazen zaradi umora štiričlanske družine v poznih šestdesetih letih, a je bil prejšnji teden oproščen. Gre za eno največjih sodnih zmot na povojnem Japonskem.
Hakamada je preživel v zaporu več kot 45 let, čakajoč na smrtno kazen – dlje kot kateri koli drugi zapornik na svetu – v prepričanju, da je lahko vsak dan njegov zadnji, potem ko je bila obsodba pravnomočna leta 1980. Nato pa je v priporu preživel nadaljnjih 34 let, ko so njegovi odvetniki zahtevali ponovno sojenje – postopek, ki ne zagotavlja odložitve usmrtitve v japonskem nepreglednem kazenskopravnem sistemu.
Postal je peti obsojeni obsojenec na povojnem Japonskem, ki je bil v ponovljenih sojenjih spoznan za nedolžnega. Drugi so bili usmrčeni, medtem ko so njihovi odvetniki lobirali, da se njihov primer ponovno obravnava na sodišču.
Medtem ko je njegova oprostitev po desetletjih kampanje njegove 91-letne sestre Hideko Hakamada v japonskih medijih sprožila pozive k spremembam dolgotrajnega in zapletenega postopka ponovnega sojenja, so aktivisti dejali, da njegov primer poudarja tveganje, ki ga predstavlja smrtna kazen. Vladni uradniki opozarjajo na močno javno podporo smrtni kazni, saj je javnomnenjska raziskava leta 2019 pokazala, da 80 % vprašanih meni, da je "v nekaterih primerih potrebna", le 9 % pa jih poziva k njeni odpravi.
Aktivisti pa so dvomili o besedilu javnomnenjskih raziskav in opozorili na splošno pomanjkanje zavedanja o tem, kako se izvajajo usmrtitve. "Analiza javnomnenjskih raziskav, tudi na Japonskem, je pokazala, da lahko na podporo smrtni kazni močno vpliva uporabljena metodologija ali čas raziskave," pravi Chiara Sangiorgio, borka Amnesty International proti smrtni kazni. "Čas je, da vlada prizna kršitve človekovih pravic, povezane z uporabo smrtne kazni, in se poda na pot proti njeni popolni odpravi."
Naj o smrtni kazni odločijo svojci ubitih, pod pogojem, da so res prepoznali krivca, drugače smrtne kazni ne sme biti, če teh dokazov ni, v takšnem primeru je bolje da tak (brez dokazov) gnije do konca življenja v zaporu, vmes… ...prikaži več pa se lahko pojavijo še kakšne druge sledi, znanost napreduje. V primeru dečka v Srbiji me čudi, da še ni slučajno padel iz balkona v 10. nadstropju, ta ne bo imel nobene prihodnosti in do žrtev to ni nikakršna pravica, da še živi.
Še en dokaz, da sodne zmote glede smrtne kazni vodijo v nepopravljive posledice!
Smrtno kazen imajo uzakonjeno zgolj divjaki...