Opozicijska Fronta narodne odrešitve je sporočila, da "odklanja sodelovanje v dialogu, ki ga je predsednik predlagal za v soboto".
Medtem pa so za danes v Kairu napovedani novi protesti proti Mursiju, potem ko je predsednik zatrdil, da ne bo spremenil dekreta, s katerim si je razširil pooblastila, in obsodil nasilje, ki je izbruhnilo v prestolnici države. Kriza se je sicer še povečala, ko je ustavodajni odbor prejšnji teden predlagal osnutek nove ustave, ki krepi vlogo islamskih učenjakov v zakonodajnem procesu in krni pravice žensk. O tem osnutku nove ustavo naj bi v Egiptu zdaj odločali na referendumu 15. decembra.
Opozicija je ob tem zahtevala spremembe predloga ustave in tudi preložitev referenduma, a vladajoči islamisti to zavračajo. Mursi je dejal, da bo kljub protestom izvedba referenduma potekala po načrtih in da bodo vsi morali spoštovati njegov izid.
Že sedem mrtvih in 600 ranjenih
Oblasti sedaj skrbi, da po ponovno prišlo do spopadov, potem ko je v sredo nasilje med Mursijevimi privrženci in nasprotniki zahtevalo sedem smrtnih žrtev, ranjenih pa je bilo več kot 600 ljudi. Pogrebi nekaterih žrtev bodo prav tako potekali danes.
Varnostne sile pred Mursijevo predsedniško palačo so v popolni pripravljenosti. V okolici bo v pripravljenosti več kot deset tankov in drugih vojaških vozil, postavljene pa so tudi barikade z bodečo žico.
Mursi je dosedanje nasilje na protestih obsodil in dejal, da spoštuje miroljubno izvajanje svobode govora, vendar ne bo nikoli dopustil, da bi se nekateri posluževali ubijanja in sabotaže.
Ustava ni odpravila diskriminacije
Z osnutkom ustave pa ni nezadovoljna samo egiptovska opozicija. Osnutek je kritizirala tudi visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Navi Pillay, ki je izpostavila nekatere zaskrbljujoče elemente. Med njimi je tudi dejstvo, da osnutek izrecno ne prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola, vere in narodnostnega porekla.
Pillayeva je ob tem dodala, da čeprav bi nova ustava zagotovila določene človekove pravice, so zaskrbljujoče nekatere dvoumnosti in pomanjkljivosti, pri nekaterih področjih pa je zaščita človekovih pravic šibkejša kot pri ustavi iz leta 1971, ki naj bi jo nova listina zamenjala.
Po navedbah komisarke je pomanjkljiva zaščita svobode tiska, nova ustava pa bi znatno omejila politične pravice vodilnih pripadnikov nekdanje vladajoče Nacionalne demokratske stranke.
