Podpis odlokov pomeni, da lahko oba pokojna papeža razglasi za blažena, potem ko bo Vatikan potrdil, da sta storila čudež.
Nekateri zgodovinarji in judovske skupine, pa tudi Izrael, so v preteklosti že kritizirali odločitev za začetek postopka beatifikacije papeža Pija XII., ki je papeževal med letoma 1939 in 1958, ker med drugo svetovno vojno naj ne bi storil dovolj, da bi rešil Jude pred holokavstom. Vatikan to zanika in trdi, da je delal, kar je bilo v njegovi moči s tiho diplomacijo. Današnja odločitev papeža bo gotovo vzbudila nove kritike.
Janez Pavel ekspresno do svetnika
Na drugi strani pa je s papeževim odlokom danes korak bliže beatifikaciji tudi njegov predhodnik Janez Pavel II., ki je bil med svojim 27-letnim pontifikatom izredno priljubljen, izboljšale je odnose z Izraelom in je bil prvi papež, ki je obiskal sinagogo.
Postopek beatifikacije je tako v končni fazi, po ugibanjih italijanskih medijev pa bi papeža Janeza Pavla II. lahko za blaženega razglasili že ob peti obletnici njegove smrti, torej 2. aprila 2010. Poljski in italijanski mediji sicer pričakujejo, da bi se to lahko zgodilo oktobra 2010.
Postopek za beatifikacijo Karola Wojtyle so sprožili že dva meseca po njegovi smrti 2. aprila 2005. Tako kratek rok - običajno mora preteči pet let - je določil Benedikt XVI. in s tem odgovoril na pozive vernikov, predvsem iz Poljske, naj Janeza Pavla II. takoj razglasijo za svetnika.
Doslej najhitrejšo beatifikacijo so opravili v primeru Matere Tereze. Za blaženo je bila razglašena leta 2003, šest let po smrti, pri čemer je sam Janez Pavel II. odpravil daljše čakalno obdobje.
