Planet v obliki limone je razbil vse, kar smo vedeli o nastanku planetov

Astronomi so odkrili planet, ki daleč presega tiste dimenzije, ki jih trenutni modeli prikazujejo kot možne. Velik je približno kot Jupiter, zaradi gravitacije je raztegnjen in kroži okoli zelo gostega ostanka mrtve zvezde. Njegova atmosfera je tako bogata z ogljikom, da raziskovalci še vedno niso povsem prepričani, kako je sploh nastal.

O planetu

Planet, znan kot PSR J2322-2650b, opravi celoten krog okoli svoje zvezde vsakih 7,8 ure. To pomeni, da je pulsarju zelo blizu. Pulsar pa ni mirna zvezda, temveč oddaja silno močno sevanje, ki planet neprestano "obseva" in segreva.

Zaradi te bližine je ena stran planeta, tista, ki je obrnjena proti pulsarju, izredno vroča. Tmperature so tam tako visoke, da lahko talijo kovine. Na drugi strani planeta, ki je obrnjena stran od pulsarja, pa je precej hladneje, ker tja sevanje skoraj ne doseže.

Razlika med dnevno in nočno stranjo je zato ogromna. Na eni strani je peklenska vročina, na drugi pa so "le" zelo visoke temperature. Opazovanja kažejo, da temperature na dnevni strani planeta dosegajo okoli 2000 stopinj Celzija, medtem ko se nočna stran ohladi na približno 650 stopinj Celzija.

Intenzivna gravitacija in vročina sta popačili obliko planeta in ga potegnili v podolgovato, limoni podobno obliko.

Razbil vse, kar smo vedeli o nastanku planetov

Znanstveniki so z vesoljskim teleskopom James Webb planet opazovali med celotnim kroženjem okoli svoje zvezde, da bi preučili, kako svetloba prehaja skozi njegovo atmosfero. Tega, kar so odkrili, niso pričakovali.

Namesto da bi zaznali tipično mešanico vodika, kisika in dušika, ki je pogosta pri plinskih velikanih, so odkrili, da je planet poln molekul na osnovi ogljika. Veliko je ogljikovih verig, znanih kot C2 in C3, medtem ko sta kisik in dušik redka ali pa ju ni.

Razmerje med ogljikom in kisikom presega 100 proti ena. Razmerje med ogljikom in dušikom se povzpne nad 10 tisoč proti ena. Noben znan planet okoli normalne zvezde se ne približa tem številkam, obstoječe teorije o tem, kako planeti nastajajo okoli pulsarjev, pa jih tudi ne pojasnjujejo. Kako je PSR J2322-2650b nastal, ostaja torej nepojasnjeno.

Nasa

"Planet kroži okoli zvezde, ki je popolnoma bizarna. Ima maso Sonca, a velikost mesta," je za StudyFinds dejal Michael Zhang, glavni avtor raziskave. 

Takšnim sistemom znanstveniki pravijo črne vdove. Gre za primere, kjer izjemno močna zvezda, imenovana pulsar, sčasoma dobesedno odnaša snov s svojega spremljevalca. Ta proces lahko spremljevalno zvezdo skoraj povsem uniči in za sabo pusti le zelo gost ostanek. Ker pulsar med tem postopkom trga različne plasti zvezde, bi znanstveniki pričakovali, da bo okoli takšnega objekta prisotna mešanica različnih elementov. Presenetljivo pa so opazovanja pokazala, da je ozračje močno prevladujoče iz ogljika, kar ne ustreza temu, kar bi pričakovali. Raziskovalci so zato preverili več možnih razlag, na primer ali ima zvezda nenavadno sestavo in ali je okoli nje prah, bogat z ogljikom. A nobena od teh razlag za zdaj ne pojasni v celoti tega, kar je zaznal vesoljski teleskop James Webb.

Planet se tudi segreva drugače kot ostali. Gama žarki prodirajo globlje v ozračje in povzročajo vetrovne vzorce, ki toploto premikajo proti zahodu in ne neposredno stran od pulsarja. Najbolj vročega območja ni tam, kjer bi ga modeli običajno napovedali.

dezurni@sytria-media.si