Podrobnosti tragedije: Izkušen plezalec sredi noči pustil svoje dekle na gori, kjer je umrlo

Več kot leto dni po tem, ko je 33-letnica med vzponom na najvišjo avstrijsko goro zmrznila do smrti, bo njen partner v četrtek stopil pred sodišče. Tožilstvo mu očita hudo malomarno povzročitev smrti, poroča BBC.

Kerstin G. je umrla zaradi podhladitve med plezalnim vzponom na Grossglockner, njenemu partnerju pa očitajo, da jo je v nevihtnih razmerah v zgodnjih jutranjih urah 19. januarja 2025 blizu vrha pustil brez zaščite in izčrpano, medtem ko je sam odšel po pomoč.

Tožilci navajajo, da je bil obtoženi kot izkušenejši plezalec odgovoren za svoje dekle in ni pravočasno poklical pomoči, ki bi pomagala obnemogli ženski. Thomasa P. sicer zanika vse obtožbe, njegov odvetnik Karl Jelinek pa je smrt ženske označil za "tragično nesrečo".

Več o primeru smo pisali že lani TUKAJ.

Objavili seznam napak

Tragedija se je zgodila na vzponu na 3.798 metrov visok Grossglockner. Tožilci Thomasu P. očitajo, da je delal napake že od samega začetka, in so objavili seznam devetih napak.

Kot lahko vidite na spodnji fotografiji, posnetki spletne kamere prikazujejo luči njunih svetilk med vzponom na goro.

Profimedia

Tožilci so navedli, da se je na vzpon podal, čeprav njegova partnerka "nikoli prej ni opravila alpske ture takšne dolžine, zahtevnosti in nadmorske višine, ter kljub zahtevnim zimskim razmeram".

Očitali so mu tudi, da sta se na pot odpravila dve uri prepozno in da ni imel "zadostne opreme za zasilno bivakiranje".

Po navedbah tožilstva je svoji partnerki "dovolil uporabo deskarskih mehkih čevljev, opreme, ki ni primerna za visokogorsko turo v mešanem terenu".

Obtoženi te navedbe zavrača. Njegov odvetnik Karl Jelinek je v izjavi dejal, da sta turo načrtovala skupaj.

Povedal je, da sta se oba imela za dovolj izkušena, ustrezno pripravljena in dobro opremljena. Oba naj bi imela "ustrezne alpske izkušnje" in bila "v zelo dobri telesni pripravljenosti".

Po navedbah tožilcev bi se moral moški po prihodu na goro obrniti nazaj, ko je bilo to še mogoče. Temperatura je bila minus osem stopinj Celzija, ob občuteni temperaturi zaradi vetra pa minus 20 stopinj, so navedli.

Po besedah odvetnika obtoženega sta 18. januarja ob 13.30 dosegla kraj z imenom Frühstücksplatz, točko ture, po kateri pred vrhom ni več možnosti vrnitve. Ker nobeden od njiju ni bil "izčrpan ali preobremenjen", sta nadaljevala pot, je dejal Karl Jelinek.

Tožilci trdijo, da se je par okoli 20.50 znašel v težavah ter da moški ni poklical policije in ni poslal nobenih signalov v sili, ko je okoli 22.50 nad njima preletel policijski helikopter. Odvetnik partnerja je dejal, da sta se takrat njegov klient in partnerka še vedno počutila dobro in nista poklicala pomoči, saj sta bila blizu vrha.

Preobrat, ženska ni zmogla več

Kmalu zatem se je po besedah Karla Jelinka položaj dramatično spremenil. Ženska je kazala vse več znakov izčrpanosti, čeprav je bilo takrat za obrat že prepozno. Ob 00.35  je poklical gorsko policijo. Vsebina pogovora ni jasna, vendar odvetnik trdi, da je zaprosil za pomoč in zanika, da bi policiji dejal, da je vse v redu. Policija mu očita, da je nato telefon preklopil na tiho delovanje in se ni več oglašal na klice.

Karl Jelinek navaja, da je paru uspelo doseči območje približno 40 metrov pod križem, ki označuje vrh Grossglocknerja.

Ker je bila partnerka obtoženega preveč izčrpana, da bi se lahko premikala, jo je po njegovih besedah zapustil, da bi poiskal pomoč, pri čemer se je povzpel na vrh in se nato spustil na drugo stran. Tožilci trdijo, da jo je zapustil ob 2.00 zjutraj.

Njegovo postavo, osvetljeno z lučjo svetilke, so med sestopom z vrha zabeležile spletne kamere. Tožilci navajajo, da ni uporabil aluminijastih reševalnih odej ali druge opreme za zaščito pred mrazom ter da je reševalne službe obvestil šele ob 3.30..Takrat je bilo najverjetneje že prepozno. Zaradi močnega vetra ponoči ni bilo mogoče izvesti helikopterskega reševanja. Kerstin G je umrla sama v snegu na zamrznjenem gorskem pobočju.

Profimedia

Če bo spoznan za krivega, Thomasu P grozi do tri leta zapora. Obsodilna sodba pa bi lahko imela posledice tudi za druge gornike in za vprašanje, v kolikšni meri bodo v prihodnje pravno odgovarjali za svoje spremljevalce.