V Nemčiji se je pred kratkim zaključil šestmesečni eksperiment z uvedbo štiridnevnega delovnega tedna, v katerem je sodelovalo 45 podjetij. To je pokazal.
Ključna predpostavka zagovornikov štiridnevnega delovnega tedna je, da bi bili zaposleni bolj spočiti, bolje razpoloženi in motivirani, kar bi ohranilo ali celo povečalo produktivnost kljub skrajšanemu delovnemu času. Te predpostavke so se v nemškem eksperimentu večinoma potrdile. Prihodki in dobički sodelujočih podjetij so ostali stabilni ali se celo povečali, čeprav so skrajšali delovni čas. Zaposleni so občutili manj pritiska in utrujenosti pri delu, poročanje nemških medijev povzema hrvaški portal Index.
Poleg tega so bili fizično bolj aktivni – prehodili so več korakov dnevno kot zaposleni v običajnih skupinah – ter v povprečju spali 38 minut na teden več. Ob tem so subjektivno ocenili, da so imeli več volje za delo in da so naredili več, kot bi, če bi delali pet dni v tednu.
Raziskovalci so spremljali celo fiziološke podatke delavcev – srčni utrip, stopnjo aktivnosti, kakovost spanja in celo vzorce las, ki prav tako kažejo raven stresa posameznika. Poleg preverjanja dobrega počutja zaposlenih so znanstveniki v eksperimentu spremljali tudi produktivnost.
Marika Platz z Univerze v Münstru, ki je sodelovala pri oceni eksperimenta, je za DW pojasnila, da so podjetja sama lahko izbrala, kako bodo skrajšala delovni čas svojih zaposlenih: nekatera so ga zmanjšala za več kot 10 odstotkov, druga za manj. Na koncu so zaposleni dejansko delali štiri in ne pet dni v tednu z enakim plačilom v 85 odstotkih sodelujočih podjetij.
Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da je v raziskavi sodelovalo le okoli 40 podjetij od skoraj 3,5 milijona, kolikor jih je v Nemčiji. Za sodelovanje so se bolj verjetno odločila podjetja, ki so že prej razmišljala o skrajšanju delovnega časa.
Ta pričakovanja se niso potrdila
V nasprotju s pričakovanji se število dni bolniške odsotnosti ni zmanjšalo v vseh podjetjih. Prav tako štiridnevni delovnik ni zmanjšal emisij CO2, saj je dodaten prost dan spodbudil zaposlene, da so dolge vikende izkoristili za izlete.
Vprašanje je tudi, ali bi zaposleni ostali enako motivirani, če bi štiridnevni delovni teden postal stalna praksa in ne le šestmesečni eksperiment.
Na mnogih delovnih mestih si ne morejo privoščiti krajšega delovnega časa, na primer v policiji, gasilci, zdravstvo, mediji, šolstvo, transport.
Enzo Weber z Inštituta za trg dela na Univerzi v Regensburgu je prepričan, da bi zaradi štiridnevnega delovnika na srednji rok trpele socialne vezi ter komunikacija in ustvarjalnost zaposlenih.
Kar 70 odstotkov podjetij, ki so sodelovala v raziskavi, namerava tudi v prihodnje omogočiti zaposlenim delo po novem, skrajšanem modelu.
dezurni@styria-media.si
Brez tega eksperimenta vidimo, da je Nemčija totalno za vozila in posledično uničila še ostale