Ko bo v soboto v Altice Areni v Lizboni med francoskim nastopom skoraj dvajset tisoč ljudi stegovalo roko proti odru, kot begunci sredi Sredozemskega morja segajo za roko, ki jim jo ponujajo z reševalnih ladij, bo trdnjava Evropa dobila jasno sporočilo, da na krovu nismo vsi, kot pravi letošnji evrovizijski slogan. Del nastopa francoskega dua Madame Moseiur, ki poje o sredi morju rojeni deklici Mercy, je namreč simbolna gesta z roko v spomin in opomin “vsem tistim otrokom, ki jih vzelo morje”.
Madame Moseiur.
"Rodila sem se danes zjutraj. Ime mi je Mercy. Ponudili so mi roko in zdaj sem živa. Sem vsi otroci, ki jih je vzelo morje. Živela bom sto tisoč let. Ime mi je Mercy," v refrenu poje francoski dvojec, ki je pesem napisal, ko sta za novico o rojstvu deklice izvedela na Twitterju. V nadaljevanju pesmi se “Mercy” (ang. usmiljenje) spremeni v “merci” (francosko hvala) kot zahvala vsem, ki niso pozabili na humanizem.
Sedaj 13-mesečna deklica Mercy, ki je postala simbol upanja in vzdržljivosti, skupaj s svojo materjo živi v begunskem taborišču na Siciliji, je pred dnevi poročala francoska radijska postaja France Inter. Ko so novinarji materi predvajali pesem, ki govori o njeni poti v Evropo je dejala: "Pesem je zelo lepa. Prosim Boga, da bo uspešna in da mi bo zaradi tega lahko kdo pomagal. Nikogar nimam. V tem taborišču moj otrok trpi. Tukaj sva predolgo."
Le groupe @MadameMonsieur va créer une association pour venir en aide à la petite Mercy, sauvée par @SOSMedFrance. Via @nice_matin https://t.co/9rcwk33XTe #Mercy #Eurovision2018 (Photos France Tele et Nice-Matin) pic.twitter.com/278ehm12VK
— Grégory Leclerc (@GregLeclerc) April 22, 2018
Pesem sproža močne odzive. Čeprav je bila v Franciji, vsaj sodeč po glasbenih lestvicah, dobro sprejeta, so se nekatere glasbene postaje na severu Francije v luči dogajanja v tako imenovani džungli v Calaisu odločile, da pesmi ne bodo predvajale.
Stavnice Francijo uvrščajo v ožji krog favoritov. Največ možnosti za zmago sicer pripisujejo nič manj politično angažirani izraelski predstavnici Netti. Emancipatorična pesem, v kateri ne manjka oponašanja kokoši, jezdi na valu družbenega gibanja #MeToo in sporoča, da je weinsteinom, cosbyjem in drugim moškim, ki izkoriščajo pozicijo moči ‘odkokodakalo’. “Nisem tvoja igrača, ti neumen fant,” v refrenu pravi favoritinja.
Ideja za pesem kaos ob izhodu iz Evropske unije?
Velika Britanija se v evropski družbi tudi na Evroviziji še naprej ne znajde najboljše. Pri njihovi letošnji predstavnici Surie se je namreč težko znebiti občutka, da je idejo za pesem dobila v kaosu, ki ga je na Otoku povzročila odločitev o izhodu iz Evropske unije, še težje pa, da bo Evropa njeno pesem sprejela bolje od Brexita. “Nevihte ne trajajo večno. Med to nevihto se lahko držimo za roke,” prepeva Surie.
Julija Samojlova
Katalonsko vprašanje tudi v Lizboni
Katalonsko vprašanje, ki že davno ni več le španski notranjepolitični problem, je dobilo tudi evrovizijske razsežnosti. Španski nacionalisti so na portalu Change.org zbrali že skoraj sto tisoč podpisov proti Kataloncu Alfredu, ki skupaj z Amaio letos zastopa Španijo. Očitajo mu, da zagovarja katalonsko neodvisnost, zaradi česar po njihovo na Evroviziji ne bi smel nastopati pod špansko zastavo.
Na politično noto pa igra tudi Italija. Ermal Meta in Fabrizio Moro v pesmi Non Mi Avete Fatto Niente govorita o terorističnih napadih, ki so v zadnjih letih pretresli Evropo in svet. V pesmi tako ne manjka neposrednih referenc za napade v Nici, Londonu in Barceloni.
Politika je na Evroviziji prisotna tudi pri garderobi
Politika je na Evroviziji vseprisotna - povezana je tudi z garderobo nastopajočih. Dolgo časa se ni vedelo, kakšno obleko bo v Lizboni nosila Estonka Elina Nechayeva, saj niso našli mecena, ki bi bil pripravljen prispevati 65 tisoč evrov za njeno obleko in projektorje, ki na blago rišejo vzorce. Sprva so računali na pomoč vlade, a ta v njenem nastopu ni prepoznala nacionalnega projekta. Naposled so spor zgladili in le dobili sponzorja, s čimer bo Estonija lahko uresničila svoj prvotni načrt in vse kaže, da se bo baltski državi investicija obrestovala.
Estonskemu opernemu poskusu so tako obeta boljši rezultat kot slovenskemu leta 2007, ko je mag. art. Alenka Gotar v Helsinkih srednje uspešno zastopala Slovenijo. Takrat je kandidatka za poslanko na letošnjih parlamentarnih volitvah objokovala cvet z juga, danes pa viha nos nad vsem, kar je južno od Kolpe.
Objavljamo popravek mag. art. Alenke Gotar:
"Estonskemu opernemu poskusu so tako obeta boljši rezultat kot slovenskemu leta 2007, ko je mag. art. Alenka Gotar v Helsinkih zelo dobro zastopala Slovenijo in pripela prvi finale v zgodovini. Takrat je kandidatka za poslansko na letošnjih parlamentarnih volitvah objokovala cvet z juga, pa tudi sicer je velika ljubiteljica Hrvaške, je osebna prijateljica Oliverja Dragojevića, Petra Graša, Daniele in mnogih drugih vidnih imen s področja glasbe na področju nekdanje Jugoslavije. Za neljube napake v prejšnjem članku se opravičujemo."
Zadnje gostovanje na Iberskem polotoku bi Evrovizijo skoraj pokopalo
Vajeti organizacije Evrovizije, najbolj gledanega nešportnega dogodka na svetu, tokrat prvič prevzema Portugalska. Ko je festival zadnjič gostoval na Iberskem polotoku, je za trenutek obstajala celo nevarnost, da bo Evrovizija doživela neslavni konec. Ker je festival leta 1969 organizirala frankistična Španija, je bilo med sodelujočimi državami veliko pomislekov o sodelovanju. Na koncu so Evrovizijo v Madridu izpeljali - zmago so si razdelile Španija, Velika Britanija, Nizozemska in Francija - udeležbo pa je zaradi nestrinjanja s fašističnim režimom Francisca Franca zavrnila le Avstrija.
Pripravo na letošnjo Evrovizijo so presentljivo potekale brez evrodrame. Za razliko od lani, ko se je ves čas ugibalo, ali bo Ukrajini uspelo zagotoviti dovolj denarja in izpeljati festival ali pa leta 2012, ko je festival gostil Azerjbadžan in ko so zaradi kršenja človekovih pravic in svoboščin mnogi pozivali k bojkotu Evrovizije.
Za od finančne krize utrujeno Portugalsko je bila zmaga na Evroviziji le ena v vrsti dobrih novic v zadnjem času na čelu z zmago na evropskem nogometnem prvenstvu, izboljšanjem ekonomskih kazalnikov - brezposelnost je iz 17,5 odstodka leta 2013 padla na zdajšnjih 7,8 - rekordnimi turističnimi sezonami in izvolitvijo Antónia Guterresa na mesto generalnega sekretarja OZN, s katerimi se država z roba Evrope počasi in samozavestno postavlja na noge.
Domači jeziki so spet v modi
Čeprav je obstajala velika možnost, da se bodo v iskanju zmagovalne formule nastopajoče države letos zgledovale po Salavadorju Sobralu in upočasnile tempo pesmi, se to ni zgodilo, je pa Sobral sprožil manjšo pomlad narodov - precej držav je namreč ponovno odkrilo melodičnost svojega jezika. Če so lani v svojem maternem jeziku v celoti pele le štiri države ter polovično Francija in Španija, se je letos njihovo število potrojilo. V slovenščini bo pela tudi Lea Sirk, ki bo hkrati tudi prva neportugalska predstavnica v zgodovini festivala, ki bo del pesmi zapela v portugalščini.
Evrovizija se je rodila z namenom povezovanja držav po drugi svetovni vojni. Po 62 letih od prve organizacije v Luganu, Evrovizija poleg izmenjave študentov Erasmus+ ostaja najboljši primer evropskega povezovanja. Nič drugače ne bo to soboto, ki si bo prenos iz Lizbone ogledalo okoli 200 milijonov ljudi po vsem svetu. Z morebitno zmago Francije, pa bo po Ukrajinki Jamali, ki je pela o deportaciji Krimskih Tatarov, spet slavila zmaga z jasnim političnim sporočilom.
