Polovica pogrešanih ubitih?

Izmed skoraj 200 še vedno pogrešanih naj bi jih polovico ubili, trupla pa nato zažgali.
Kijev. Štiri mesece po začetku evromajdanske revolucije je v Ukrajini še vedno pogrešanih 196 protestnikov in aktivistov, največ v Kijevu. Po podatkih ene izmed samoorganiziranih skupin prostovoljcev, ki se ukvarja z njihovim iskanjem in preiskovanjem ozadij izginotij, za okoli sto pogrešanih obstajajo utemeljeni sumi, da so bili ubiti, njihova trupla pa naj bi nato odpeljali na neznano lokacijo, kjer so jih zažgali. Končno število mrtvih protestnikov bi se lahko tako še podvojilo. Za njihovo smrt ni prevzel odgovornosti še nihče.

Trupla naj bi zažigali

Največ ljudi s seznama pogrešanih je izginilo med 18. in 20. februarjem, ko so protestniki želeli blokirati parlament. Mirne demonstracije so se spremenile v največji pokol v sodobni zgodovini Ukrajine. Po besedah 23-letne aktivistke Ane, ki je v zadnjih mesecih kariero finančnice povsem podredila iskanju pogrešanih, je bilo najhuje na Institutski ulici in v Marinskem parku v središču prestolnice. Prav v teh spopadih naj bi bilo po informacijah preiskovalne skupine ubitih okoli sto pogrešanih protestnikov. "Vedno več dokazov – predvsem izjav prič – imamo, da so jih ubili tetuški (vladni plačanci) ter člani protiteroristične enote Omega in specialnih enot Berkut, ki jih je nad protestnike poslal Janukovič. Pridobili smo tudi videe, iz katerih je razvidno, da so nekatere protestnike obglavili ter jim odrezali roke in noge," je dejala s tresočim se glasom.

Med pripovedovanjem je v roke vzela šop listov, na katerih so popisani podatki pogrešanih in podrobnosti njihovega izginotja. "Tudi to dekle so na Majdanu zadnjič videli 18. februarja, od takrat naprej o njej nimamo več informacij, verjetno so jo ubili v teh spopadih," je s prstom drsela po seznamu.

Uradnim organom ne zaupajo

V zadnjih dneh so preiskali več lokacij v bližini Kijeva, kjer naj bi po informacijah, ki so jih dobili, domnevno zažgali trupla protestnikov, a za zdaj niso našli ničesar. Z uradnimi preiskovalnimi organi do nadaljnjega ne želijo sodelovati. "Ne zaupamo jim, do sprememb je prišlo na samem vrhu, v državnih institucijah pa še naprej ostajajo isti ljudje," je pojasnila Ana.

Aktiviste ugrabljali na ulicah

Izmed 196 pogrešanih v preiskovalni skupini ocenjujejo, da jih okoli 20 dejansko ni pogrešanih ali pa o njih nimajo dovolj podatkov, zato jih ne bodo več aktivno iskali. "Nekateri so na seznamu, ker v zadnjem času niso bili v stiku z družino ali prijatelji, na srečo pa so živi in zdravi ter sploh ne vedo, da jih iščejo," je pojasnila Ana.

Med pogrešanimi pa so tudi aktivisti, ki so jih Janukovičeve specialne enote ugrabile na ulicah in v bolnišnicah. "V Kijevu je bilo januarja in februarja grozljivo. Bala sem se, da bodo ugrabili mojega moža. Ko smo se za nekaj dni iz Kijeva preselili v Lviv k staršem, sem čutila neizmerno svobodo in olajšanje," je pripovedovala aktivistka Sofija Rjabčuk. Z grozo se teh dni spominja tudi Ana. "Vsem so svetovali, naj po mestu raje ne hodijo sami."

Na Trg neodvisnosti ljudje z vseh koncev Ukrajine še vedno nosijo cvetje in prižigajo sveče. Šotori in barikade so prelepljeni s fotografijami ubitih in pogrešanih. Na več mestih na Majdanu in v njegovi bližini so družine, prijatelji in soborci postavili oltarje ubitim protestnikom, Institutstko ulico pa so nekaj dni po spopadih preimenovali v Ulico nebeške stotnije.