Goli otok je bil sprva namenjen le informbirojevcem, a so se tam kmalu znašli tudi drugi. Kmalu so ločili tudi ženske od moških: slednje so odpeljali na Goli otok, ženske pa na bližnji Sv. Grgur.
Drevesa, "otroci" zapornikov
Kot pove že samo ime, je otok praktično brez rastlinja. Nekaj zelenja je izključno na južnem delu po zaslugi zapornikov, ki so v vročini sadili rastline in jih pred vročino varovali z lastno senco. Od prve svetovne vojne, ko je tam Avstro-Ogrska zgradila taborišče za ruske zapornike, je bil otok nenaseljen.
Po drugi svetovni vojni in sporu s Stalinom pa se je Tito odločil politične zapornike zapreti na poseben, odročen kraj. Goli otok, s katerega so zadnji zaporniki odšli leta 1988, je bil za to idealen. Zaporniki so bili podvrženi grozovitemu mučenju, ki ga mnogi niso zdržali.
Več o tamkajšnjem življenju zapornikov in izpovedi dveh bivših jetnikov si preberite v članku Otok groze 60 let kasneje.
