Hitro so obnovili politiko zatiranja, še posebej žensk, država pa se spopada z ohromljenim gospodarstvom in humanitarno krizo.
Talibani so se z bliskovito desetdnevno ofenzivo na oblast vrnili skoraj natanko dvajset let po padcu svojega režima zaradi mednarodnega posredovanja. Opogumila sta jih dogovor z ZDA iz leta 2020 in posledičen postopen umik tujih sil iz Afganistana. 15. avgusta 2021 so vstopili v prestolnico Kabul, jo zavzeli in s tem prevzeli tudi oblast v državi.
V petih letih njihove vladavine je afganistansko gospodarstvo ohromljeno, država pa je v hudi humanitarni krizi. Po ocenah Združenih narodov humanitarno pomoč potrebuje skoraj 22 milijonov ljudi. Notranje razseljenih je še vedno okoli 3,2 milijona Afganistancev, sosednje države, zlasti Iran in Pakistan, pa gostijo 5,2 milijona afganistanskih beguncev.
Talibani so po vrnitvi na oblast omejili številne svoboščine. Novinarji, aktivisti in kritiki oblasti so pogosto žrtve ustrahovanja, samovoljnih aretacij in pridržanj, ženske pa so v skladu strogo razlago islama praktično izrinili iz javnega življenja in državnih služb, prepovedali so jim tudi izobraževanje v srednjih šolah in na univerzah.
Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je ta teden sporočila, da je bilo od vrnitve talibanov okoli 2,4 milijona deklet prikrajšanih za srednješolsko izobrazbo. Opozorila je, da gre za hudo kršitev temeljnih človekovih pravic, in pozvala k odpravi tovrstne diskriminacije.
Mednarodna skupnost zaradi humanitarne krize, grožnje terorizma in migracij ohranja dialog s talibanskimi oblastmi. Te je doslej priznala le Moskva, so pa talibani uspeli vzpostaviti odnose z vrsto držav in tudi z EU.
Diplomatske in ekonomske odnose skušajo graditi zlasti z državami v regiji, da bi oživili krhko gospodarstvo. Oblasti v Kabulu med drugim potencial vidijo v neizkoriščenih naravnih virih.
dezurni@styria-media.si
Afganci majo talibane mi pa janš(je)ebane.
Brez nafte ni demokracije ,vsaj amerikanske ne.