V Franciji se je začelo zgodovinsko prvo sojenje domnevno vpletenim v genocid v Ruandi, v katerem je leta 1994 umrlo 800.000 ljudi. Pred sodnika je stopil nekdanji vojaški poveljnik Pascal Simbikangwa, ki obtožbe sicer zanika. Če bo spoznan za krivega, mu grozi dosmrtna zaporna kazen.
Simbikangwa se je na sodišču pojavil v vozičku, saj je po prometni nesreči ostal paraplegik. 54-letnika so aretirali leta 2008 na francoskem otoku Mayotte v Indijskem oceanu, kjer se je skrival tri leta.
Kot vojaški poveljnik naj bi Simbikangwa spodbujal, organiziral in pomagal v pobojih v genocidu, še posebej z dobavo orožja, navodili in vlivanjem poguma hutujskim tolpam. Te so pobijale etnične Tutsije – moške, ženske in otroke, pa tudi zmerne Hutujce.
Sojenje poteka na podlagi zakonodaje iz let 1996 in 2010, ki francoskim sodiščem omogoča sojenje v primerih genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov v Ruandi in drugih državah.
Pariz zavračal zahteve po izročitvi osumljenih
Gre za zelo pomemben proces za Francijo, ki je po mnenju kritikov zatajila tako pri potrebnem posredovanju v času genocida kot kasneje, ko je bilo treba žrtvam zagotoviti pomoč in preganjati odgovorne. Pariz je doslej zavračal zahteve Kigalija po izročitvi več deset osumljenih za genocid, ki so se zatekli v Francijo, prav tako ni sam aktivno preganjal odgovornih, kar opazovalci utemeljujejo z dejstvom, da je bila država povezana s hutujsko vlado, ki je bila na oblasti ob začetku pobojev.
Ruanda obtožuje Francijo usposabljanja hutujskih milic, kar Pariz zanika. Kigali je odnose s Parizom v letih od 2006 do 2009 prekinil, ponovno pa so jih vzpostavili pod prejšnjim francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem, ki je priznal, da je Francija v zvezi z genocidom naredila "resne napake".
