V nadaljevanju preberite:
- Evropski poslanci se bodo prihodnji teden sešli na zasedanju v Strasbourgu.
- V ospredju bo letni govor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o prednostnih nalogah komisije.
- V torek bodo glasovali tudi o morebitnem odvzemu imunitete Mateju Toninu.
Pristojni odbor za pravne zadeve (Juri) je parlamentu priporočil, naj Mateju Toninu imunitete ne odvzame. Predlog za odvzem imunitete so namreč člani odbora 15. julija zavrnili - za je glasovalo 10 evroposlancev, 13 jih je bilo proti, eden pa je bil vzdržan.
Zahtevo za odvzem imunitete Toninu je parlamentu poslalo specializirano državno tožilstvo (SDT) v zvezi z obtožnim predlogom zoper štiri sedanje in nekdanje člane parlamentarne komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), ki so obtoženi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.
Obtožnica se nanaša na nenapovedan nadzor članov Knovsa, ko so novembra 2023 na policiji med drugim preverjali, ali je ta prisluškovala nekaterim akterjem iz afere Dars.
Obtožni predlog zoper tri vidne člane stranke NSi - Jerneja Vrtovca, Janeza Žaklja in Jožefa Horvata - je junija postal pravnomočen, medtem ko je bil zoper Tonina zavržen. Izločitev kazenskega postopka zoper Tonina je do odločitve Evropskega parlamenta o imuniteti predlagalo tožilstvo.
Von der Leyen o prednostnih pobudah za naslednjih 12 mesecev
Kot je v četrtek napovedala na družbenem omrežju X, bo med drugim predstavila predlog pravne podlage za starostno omejitev dostopa do družbenih medijev v EU, potem ko se je lani v letnem nagovoru zavzela za razmislek o tem. Strokovna skupina, ki jo je imenovala von der Leyen, je pred poletjem predlagala, da bi lahko do družbenih omrežij mladi sami dostopali šele po dopolnjenem 13. letu starosti.
Varnost v digitalnem svetu, tudi v povezavi s hitrim razvojem umetne inteligence, bo sicer po pričakovanjih ena od ključnih tem tokratnega nagovora predsednice komisije.
O varnosti in podpori Ukrajini
Pričakovati je, da bo del govora posvetila širši varnosti in krepitvi obrambnih zmogljivosti držav članic, tudi v luči vse več hibridnih napadov nanje, vključno z avgustovskim v nemškem Leipzigu, odgovornost za katerega so oblasti v Berlinu pripisale Moskvi.
V Bruslju zagotavljajo, da tovrstne grožnje unije in njenih članic ne bodo odvrnile od nadaljnje podpore Ukrajini, kar je od začetka ruske agresije pred štirimi leti in pol redno ena osrednjih tem letnih nagovorov predsednice komisije.
Pričakovati je, da bo prav tako spregovorila o drugem dogajanju po svetu v vse bolj zaostrenih geopolitičnih razmerah, kot so napetosti na Bližnjem vzhodu. Zaradi teh je evropsko gospodarstvo pod vse večjim pritiskom, pri čemer mu skuša EU pomagati z ukrepi za povečanje konkurenčnosti in poenostavitvijo zakonodaje.
Dogajanje v evropskih državah so sicer čez poletje zaznamovali vročinski valovi, požari in huda suša, ki je najbolj prizadela kmetijstvo, za napetosti med nekaterimi državami članicami pa je poskrbel množični prihod nezakonitih migrantov iz Maroka v špansko eksklavo Ceuta na severu Afrike.
Za krepitev odpornosti EU
Teme, o katerih bo po pričakovanjih spregovorila predsednica, bodo tudi sicer zaznamovale tokratne razprave evropskih poslancev, ki bodo v torek predvsem v znamenju evropske varnosti. Razpravljali in glasovali bodo o priporočilih za krepitev odpornosti proti tujemu vmešavanju in hibridnim grožnjam, ki jih je pripravil posebni odbor za evropski ščit za demokracijo.
Poleg tega bodo govorili o razmerah v Ceuti, zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu ter o ekstremnih vremenskih dogodkih čez poletje.
V sredo na mizi nov sveženj zakonodajnih predlogov
Na torkovem dnevnem redu je še razprava o svežnju zakonodajnih predlogov za krepitev evropske obrambne pripravljenosti. Zakonodaja, o kateri bo parlament odločal v sredo, naj bi pospešila naložbe v obrambo in s tem izboljšala odzivanje EU na varnostne izzive.
V sredo bodo razpravljali o Ukrajini, ki jo čaka še ena zima ruskih napadov na mesta in kritično infrastrukturo, in po pričakovanjih pozvali k večji podpori državi v boju proti ruski agresiji.
Med drugim bodo potrjevali reformo evropske carinske zakonodaje, v četrtek pa odločali o resoluciji, s katero naj bi platforme pozvali k zaščiti mladih na družbenih omrežjih.
Zadnji dan štiridnevnega zasedanja bo o krepitvi odnosov med EU in Kanado v Evropskem parlamentu spregovoril kanadski premier Mark Carney, ki bo častni gost tokratnega govora o stanju v uniji.
