Uničujoči požari še vedno vzbujajo srh med prebivalci Grčije. Ker je večina požarov drugod v državi že pod nadzorom, so oblasti lahko okrepile prisotnost na Eviji, kjer so razmere še vedno nenadzorovane. "Sami smo, bliža se nam konec," je pred dnevi dejal župan mesta Istiaja na otoku Evija Gianis Kocias, a zdaj ocenjuje, da bodo požar počasi ukrotili. "Včeraj smo celo prvič po več dneh videli svetlobo Sonca," je povedal.
Otoški prebivalci nameščajo 24-urno stražo, da bi poskušali rešiti svoje domove pred požari, odločeni, da bodo ostali, čeprav so jih oblasti pozvale k evakuaciji.
»Prišla je policija in nam rekla, naj evakuiramo vas Avgaria, vendar ne moremo, to je naša last. Ne moremo dovoliti, da naši domovi gorijo,'' je za agencijo Reuters dejal 55-letni Ioannis Aggelopoulos, lastnik avtomobilske karoserije v Istiaiji na severnem robu otoka, ki je izdal tudi, da nekateri ljudje niso spali tri dni, večinoma pa spijo v izmenah.
59- letna Ioanna Metaksioti se je prav tako pridružila patrulji: "Zelo nas je strah, vendar moramo ostati." Nekatere vasi na tem drugem največjem grškem otoku so popolnoma obdane z ognjenimi zublji, zaradi gostega dima pa je ponekod onemogočeno gašenje iz zraka.
Največ gozda je pogorelo na otoku Evija, in sicer okoli 51.000 hektarjev. Močno je prizadet tudi polotok Peloponez, kjer je na območju okoli kraja Olimpija zgorelo okoli 10.000 hektarjev, kažejo ocene inštituta za geologijo na atenski univerzi. Doslej v državi pogorelo 90.000 hektarjev površin. Ko bodo požari pogašeni, sicer še ne bo konec nevarnosti. Pogosto sledijo poplave in plazovi, ki imajo lahko katastrofalne posledice, svarijo na inštitutu.
Zaradi močnega vetra in najhujšega vročinskega vala v zadnjih desetletjih v Grčiji je od konca julija po vsej državi izbruhnilo več kot 580 požarov. Požari v državi so doslej terjali tri življenja.
Čeprav so vremenoslovci že napovedali nov vročinski val, se je trenutno umiril vsaj veter, tako da se gasilcem ni treba soočati z novimi izbruhi. Na severu Aten se gasilci trenutno bojujejo le še z gašenjem manjših požarov. Na polotoku Peloponez pa jim je uspelo pod nadzor spraviti večji požar, a bi se lahko razširil ob vnovični okrepitvi vetra.
Grški premier Kiriakos Micotakis se je državljanom včeraj opravičil za vse šibke točke, ki jih je razkril boj proti uničujočim požarom. Na pomoč pri obnovi požganih hiš, industrijskih poslopij ter na drugih področjih namerava država priskočiti s 500 milijoni evri, v obsežni meri pa tudi reorganizirati civilno zaščito. "V prihodnje bo v središču preprečevanje, ne odzivanje," je dejal. Načrt obnove, tudi za pogozdovanje, bo nadziral neposredno on sam.
Grčiji so na pomoč priskočile številne države, med drugim v okviru evropskega mehanizma civilne zaščite Romunija, Francija, Ciper in Poljska, tuje države pa so na pomoč v obliki letal in helikopterjev priskočile na pomoč tudi Turčiji, kjer so razmere manj tragične, saj naj bi bilo neposredne nevarnosti konec.
Pozabili ste omeniti tudi, da so v Grčiji na otok Evia (kjer je bil ogenj velikih razsežnosti) na pomoč prišli že prej tudi srpski gasilci s tremi helikopterji, 12 vozil, 37 - 40 gasilcev, ki se sedaj selijo iz Evie na Peloponez.