Francoski predsednik Emmanuel Macron je po nasilju na protestih v Franciji priznal pomanjkljivosti pri obvladovanju demonstracij in policijo pozval, naj prilagodi ukrepanje proti izgrednikom. Notranji minister Laurent Nunez je priznal, da je policija ponekod izgubila nadzor. Nunez je v nedeljo ponudil odstop, a ga Macron ni sprejel.
Macron je po nasilju na sobotnih in nedeljskih protestih v več francoskih mestih danes pozval k uvedbi novih načinov za obvladanje vandalov. Kot so še sporočili iz Elizejske palače, je pri tem opozoril na "pomanjkljivosti pri predvidevanju in obveščanju", ki so pripeljale do nemirov in uničenja. Francoski predsednik je notranjega ministra tudi pozval, naj čim prej na terenu uvede nove načine ukrepanja proti izgrednikom.
Po podatkih francoskih oblasti so po protestih pridržali 2400 ljudi, skoraj tisoč pripadnikov varnostnih sil je bilo ranjenih.
V nekaterih mestih je policija izgubila nadzor
Nunez je prevzel odgovornost za dogajanje na sobotnih protestih proti draginji, ki so jih zaznamovali spopadi med protestniki in policijo, plenjenje, vlomi in požigi. "Varnostne sile so se znašle v neenakopravnem položaju glede na število udeležencev, demonstrantov, pa tudi huliganov, plenilcev in levičarskih aktivistov, ki so povzročili, da so shodi ušli izpod nadzora," je davi povedal v pogovoru za francoski radio France Inter. Kot je dodal, je deloma prišlo do pomanjkanja predvidevanja glede razpoložljivih sil, v nekaterih mestih pa je policija izgubila nadzor.
Minister je povedal še, da je zato predsedniku v nedeljo ponudil odstop. Iz predsedniške palače so danes sporočili, da Macron odstopa ni sprejel "zaradi nujnosti neprekinjenega poveljevanja rednim silam", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nunez je danes še povedal, da so samo v nedeljo in minulo noč v Parizu zaradi uličnih spopadov pridržali 350 ljudi. Minister za pravosodje Gerald Darmanin pa je v pogovoru za televizijo France 2 dejal, da so zaradi nasilja za več deset ljudi odredili pripor, med njimi za 13 v Marseillu.
Oslabljena vlada po poročanju AFP za danes organizira vrsto nujnih sestankov zaradi nasilja, ki prerašča v politično krizo.
Razbite izložbe, izropane trgovine in prestrašeni prebivalci
Premierka Giorgia Meloni je za ponedeljek sklicala sestanek o varnosti, na katerem bodo obravnavali nasilje, ki je spominjalo na nekatere prizore kaosa in plenjenja v Parizu. V Milanu so se v nedeljo že drugi dan zapored spopadali mladi in policisti. Napadalci, večinoma oblečeni v črna oblačila, so v okolici osrednjega trga Piazza del Duomo metali steklenice, ropali trgovine in uničevali lastnino.
Po poročanju tiskovne agencije Ansa je policija v tem severnoitalijanskem mestu od sobote aretirala več kot 200 ljudi. Spopadi v Milanu so se začeli v soboto ob robu prijavljenega protestnega shoda proti naraščajočim življenjskim stroškom. Podobni izgredi so po drugih protestih izbruhnili tudi v severnoitalijanskih mestih Bologni in Torinu.
Policija je v nedeljo na milanskem trgu uporabila solzivec in vodne topove, da bi razgnala skupine protestnikov. Na videoposnetkih je videti mlade, med katerimi so mnogi nosili maske, kako mečejo predmete v policijske avtomobile, razbijajo izložbe, prevračajo smetnjake.
Milanski župan Giuseppe Sala je povedal, da je bil priča "razbitim izložbam, izropanim trgovinam in prestrašenim prebivalcem". "To, kar se je zgodilo tukaj, se dogaja v številnih mestih po svetu," je povedal za agencijo Ansa. "Zelo me skrbi, saj gre za nov pojav, ki izvira tudi iz mednarodnih razmer in se zato sam še dodatno krepi."
Meloni proti uničevanju mest
Meloni je že v soboto vandale označila za "izgrednike, ki izkoriščajo demonstracije za širjenje kaosa, napadajo tiste, ki skrbijo za varnost, in za talce jemljejo celotna mesta".
"Pravica do protestiranja je zagotovljena. Uničevanje naših mest pa ni," je zapisala na družbenem omrežju X.
Ho grande rispetto per le migliaia di persone che oggi hanno manifestato pacificamente, anche partecipando alla mobilitazione indetta dalla CGIL che ha visto anche la partecipazione dei leader della sinistra. Qualunque siano le idee per le quali si manifesta, la partecipazione è alla base di qualunque sana democrazia. Dall’altro lato, però, non possiamo ignorare quanto accaduto in altre piazze italiane. A Milano, come mostrano queste immagini, lanci di pietre contro le Forze dell’Ordine, agenti feriti, danneggiamenti e violenze che hanno costretto a interrompere il corteo. A Torino sono state fermate persone con sanpietrini e martelletti frangivetro. A Bologna i disordini hanno portato alla chiusura precauzionale della stazione ferroviaria. Teppisti che sfruttano le manifestazioni per seminare il caos, aggredire chi garantisce la sicurezza e tenere in ostaggio intere città. Manifestare è un diritto. Mettere a ferro e fuoco le nostre città non lo è. Rinnovo la mia richiesta alle opposizioni: non siano ambigue su questo. Condannino senza ambiguità queste violenze e lancino un appello chiaro affinché ogni mobilitazione sia pacifica. Di fronte a scene del genere, il rifiuto deve essere unanime. Ogni reticenza diventa giustificazione. Il silenzio non è accettabile.
— Giorgia Meloni (@GiorgiaMeloni) October 17, 2026
Na ulicah tudi Albanci
Albanski premier Edi Rama je v nedeljo zavrnil pozive k odstopu, potem ko so protesti trajali že šesti zaporedni dan. Rama vztraja na svojem položaju, čeprav so se protesti, ki so jih sprva vodili študenti, razvili v širše nezadovoljstvo zaradi domnevne korupcije v vladi, pomanjkanja delovnih mest in slabe kakovosti izobraževanja.
Nemiri so prejšnji teden zajeli središče albanske prestolnice Tirane in se razširili tudi v druga mesta. V nedeljo je nasilje doseglo vrhunec, ko se je pred ministrstvom za izobraževanje zbralo več tisoč ljudi, ki so v policiste metali kamenje.
Protesti v Belgiji in na Portugalskem
V Belgiji je policija za razgnanje protestnikov, ki so vanjo metali različne predmete, uporabila solzivec in vodne topove.
V portugalski prestolnici Lizboni se je medtem več deset tisoč ljudi udeležilo pohoda proti naraščajočim življenjskim stroškom. Cene stanovanj so se na Portugalskem od leta 2017 več kot podvojile, protestniki pa političnim voditeljem očitajo, da nimajo stika z realnostjo.
