Ruski predsednik Vladimir Putin je v torek preklical odlok iz leta 2012, s katerim je Moskva delno podprla suverenost Moldavije pri reševanju vprašanja statusa Pridnestrja. V tej separatistični proruski regiji v Moldaviji, ki meji na Ukrajino, ima Rusija tudi svoje vojake, poroča portal Euroactiv.
Odlok je Moskva sprejela v skladu s svojo takratno zunanjo politiko, ki je predvidevala tesnejše odnose z Evropsko unijo in ZDA.
Rusijo je zavezoval, da bo rešitve za določitev posebnega statusa Pridnestrja iskala "na podlagi spoštovanja suverenosti, ozemeljske celovitosti in nevtralnega statusa Republike Moldavije".
Odločitev o razveljavitvi odloka so objavili na spletni strani Kremlja, v njej pa je navedeno, da so jo sprejeli zaradi "zagotavljanja nacionalnih interesov Rusije v povezavi z globokimi spremembami v mednarodnih odnosih".
Pridnestrsko republiko priznava samo Moskva
Pridnestrje, v katerem živi pretežno rusko govoreče prebivalstvo, se je od Moldavije odcepilo leta 1990 iz bojazni, da bi se po razpadu Sovjetske zveze Moldavija priključila Romuniji. V vojni z moldavskimi silami so nato separatisti s pomočjo Rusije zmagali in leta 1992 razglasili Pridnestrsko republiko, ki jo priznava samo Moskva. Odtlej na območju, kjer so še vedno nameščene ruske "mirovne sile", kot navaja portal, ni bilo skoraj nobenega nasilja.
Preklic odloka je bil sicer le eden v vrsti torkovih protizahodnih ukrepov Putina. Nekatere je objavil v svojem letnem govoru o stanju v državi.
Predsednik moldavske skupne nadzorne komisije na varnostnem območju okoli Pridnestrja, Alexandru Flenchea je za televizijo Publika-TV dejal, da preklic odloka ne pomeni, da Putin opušča pojem moldavske suverenosti. Pojasnil je, da je odlok "politični dokument v okviru izvajanja ruske zunanje politike".
Poudaril je, da imata "Moldavija in Rusija osnovni politični sporazum, ki določa vzajemno spoštovanje ozemeljske celovitosti držav".
Moldavsko zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da bodo odlok podrobno preučili.
V času vojne v sosednji Ukrajini so odnosi med Rusijo in Moldavijo, ki ima od junija lani status kandidatke za članstvo v EU, zelo napeti. Obstajajo tudi bojazni, da bi lahko bila država po Ukrajini druga tarča ruskega napada. Kremelj obtožuje Kišinjov protiruske politike, moldavska predsednica Maia Sandu pa je pred dnevi Rusijo obtožila načrtovanja državnega udara v Moldaviji.
Moldavija, ena najrevnejših evropskih držav, ki leži med Romunijo in Ukrajino, ob EU uživa tudi močno podporo ZDA. Ameriški predsednik Joe Biden se je v torek med obiskom v Varšavi srečal tudi z moldavsko predsednico Sandu. Znova je potrdil ameriško podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Moldavije, so sporočili iz Bele hiše.
Moj resen nasvet SLO politikom , ne vmešavajte se in bodite tiho , da ne bi zaradi vašega GOBCA in lastnega finančnega pohlepa , dobili vsi Slovenci po glavi in nosu ! Fajonka i Fukderlajnova , delavki v Hamburgu !
Poljake bi prve moral! ! Ti iz sovraštva do Rusije v nevarnost spravljajo vso EU
Pravilno. Za razliko of zahosnjaških ritoliznikov, Rusija dejansko skrbi za svoje prebivalstvo. Če bo Moldavska vlada samo probala kaj v Transnistriji, oz. v Prednistrovju, bodo končali kot Ukrajinska naci vlada.