Razglasili neodvisnost Donecka

V ukrajinskih mestih Doneck in Luhansk pa so proruski aktivisti zasedli sedeža tamkajšnjih varnostnih služb in regionalne vlade. V Luhansku naj bi protestniki na sedežu varnostne službe zasegli orožje, policija pa je zaradi tega blokirala ceste v mestu.

V Donecku so proruski aktivisti razglasili neodvisnost od Kijeva. Zahtevajo referendum, ki naj bi ga izpeljali najpozneje do 11. maja, za pomoč pa so že zaprosili Rusijo.

V mestu je izbruhnilo tudi nasilje. Separatisti so s palicami napadli protestnike, ki se z njihovimi dejanji ne strinjajo. Bivša ukrajinska premierka in predsedniška kandidatka Julija Timošenko je že pripotovala v Doneck, kjer je na tiskovni konferenci izjavila, da so za nasilje krivi plačani agresorji. Separatiste je označila za teroriste.

Že v nedeljo so protestniki vdrli v stavbe regionalne vlade v omenjenih mestih in v Harkovu na vzhodu Ukrajine.

Ukrajina je medtem povečala varovanje na meji z Rusijo. Varnostnim silam so se pridružili rezervisti, policisti in pripadniki tajne službe. Vodja protestov v Donecku pa je separatiste, ki so zavzeli vladno poslopje, posvaril, naj se pripravijo na morebiten prihod posebnih varnostnih sil, ki bi lahko s helikopterjem pristali na strehi poslopja.

"Rusija razbija Ukrajino"

Ukrajinski notranji minister Arsen Avakov je danes na svojem Facebookovem profilu objavil, da je stavba regionalne uprave v Harkovu "osvobojena separatističnih demonstrantov", in obtožil Rusijo, da stoji za proruskimi demonstranti.

Začasni ukrajinski predsednik Oleksander Turčinov pa je izjavil, da separatistične akcije na vzhodu države kažejo, da Rusija izvaja "drugo stopnjo posebne operacije" razbijanja Ukrajine.

Turčinov je še dejal, da so tri ukrajinska mesta na vzhodu države, Doneck, Harkov in Luhansk, pokazala, da sovražniki Ukrajine uresničujejo "krimski scenarij". "Cilj Rusije je destabilizirati Ukrajino, strmoglaviti ukrajinsko vodstvo, spodkopati predsedniške volitve in razbiti našo državo. Tega ne bomo dovolili," je dejal Turčinov in dodal, da so ukrajinske oblasti ustanovile protikrizne štabe, s katerimi želijo okrepiti varnost na vzhodno meji.

Napovedal je tudi, da bo v torek ukrajinski parlament razpravljal o zakonu, ki predvideva strožje kazni za separatizem in ostale zločine proti državi. "Izpostavili bomo tudi vprašanje o prepovedi političnih strank in javnih organizacij, ki zagovarjajo separatizem," je še dejal po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass.

EU spremlja dogajanje

Na zadnje dogajanje v Ukrajini se je že odzvala Evropska unija. Tiskovna predstavnica visoke zunanjepolitične predstavnice EU Catherine Ashton, Maja Kocijančič, je v Bruslju dejala, da EU "natančno in skrbno" spremlja dogajanje v Ukrajini. "Politične zahteve v Ukrajini morajo biti nenasilne, v skladu z demokratičnimi standardni in pravnim redom," je še dejala. Dodala je, da bodo predsedniške volitve 25. maja dobra priložnost za to. Ponovila je podporo EU "ukrajinski suverenosti in ozemeljski celovitosti" kot tudi naporom ukrajinske vlade v tej smeri.

Medtem so ZDA pozvale Vladimirja Putina, naj preneha destabilizirati Ukrajino. Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney je ob tem vnovič poudaril, da so ZDA pripravljene uvesti dodatne sankcije proti Rusiji. 

Druga smrtna žrtev

Po navedbah ukrajinskega obrambnega ministrstva je ruski vojak ustrelil ukrajinskega mornariškega oficirja.

Informacije o streljanju v mestu Novofjodorovka so zelo skope, gre za drugo smrtno žrtev, odkar je Rusija prevzela nadzor nad Krimom. "Ruski vojak je ubil neoboroženega oficirja. Ubil ga je z dvema streloma," je dejal predstavnik ukrajinske mornarice Vladislav Seleznjov. Do streljanja naj bi prišlo, ko si je oficir pripravljal stvari za odhod, nato pa se sprl z vojakom.

Po trditvah ministrstva se je zgodil še en incident – ukrajinskega vojaka naj bi ruski vojak pretepel in pridržal. 

Ruski predsednik Vladimir Putin je po drugi strani pohvalil rusko vojsko, da je poskrbela, ker ni bilo prelivanja krvi med prevzemom Krima. Varnostni službi FSB pa je naročil, naj bo v pripravljenosti na militantske napade. Dejal je, da Rusija ne sme dopustiti nevladnim organizacijam uresničiti njihove "destruktivne namene, kot se je zgodilo v Ukrajini".