Današnji iranski napadi so bili po navedbah revolucionarne garde med drugim usmerjeni na komunikacijski center v Tel Avivu, vojaške objekte v Jeruzalemu in Haifi, peto floto ameriške mornarice, izraelsko-ameriške baze v Erbilu, prestolnici iraškega Kurdistana, ter naftno polje v Savdski Arabiji. Najmanj dve raketi naj bi zadeli ameriško oporišče v Kuvajtu, med tarčami naj bi se znašlo tudi ameriško oporišče Al Udeid v Katarju in Harir v Iraku.
Garda je napade označila za najbolj uničujoče od začetka vojne, ki sta jo z napadi na islamsko republiko 28. februarja začela Izrael in ZDA.
Iz zalivskih držav so medtem prihajala poročila o prestrezanju dronov in raket. Savdska Arabija je po lastnih navedbah sestrelila sedem brezpilotnikov, ki so leteli proti naftnemu polju Šajba, in prestregla prav toliko raket, usmerjenih proti oporišču Princ Sultan pri Rijadu, kjer so nameščeni ameriški vojaki. Blizu baze, ki je bila od izbruha vojne že večkrat na udaru, so sestrelili več dronov.
Eksplozije so odjeknile v katarski Dohi, tamkajšnje obrambno ministrstvo je javnost obvestilo o prestreženem raketnem napadu. Več dronov naj bi sestrelili v Omanu, a so ti v pristanišču Salalah tudi zadeli rezervoarje za gorivo.
Eksplozije tudi v Teheranu
V Iranu je bilo eksplozije slišati v prestolnici Teheran, potem ko je izraelska vojska začela nov val napadov na islamsko republiko, na vzhodu in jugu Libanona pa je izraelska agresija, ki naj bi bila usmerjena na cilje proiranskega gibanja Hezbolah, terjala najmanj 21 življenj, več deset ljudi je bilo ranjenih. Tarča novih napadov je bil tudi Bejrut.
V iraški vzhodni regiji Vasit ob meji z Iranom, kjer delujejo proiranske oborožene skupine, naj bi medtem v obstreljevanju skladišča orožja ene od teh skupin umrla ženska, ki naj bi jo zadel šrapnel.
Vanjo je tako že od samega začetka vojne usmerjene ogromno mednarodne pozornosti, prav tako je večina groženj Teherana povezana z njo. Med prečkanjem ožine sta bila danes poškodovani dve tovorni ladji, v kateri so priletele rakete. Tretjo ladjo so zadele ob obali Združenih arabskih emiratov.
Sprostili rezervo nafte
V odziv na skok cen nafte na svetovnih trgih spričo vojne so se članice Mednarodne agencije za energijo (IEA) danes soglasno odločile, da bodo sprostile rekordnih 400 milijonov 159-litrskih sodov nafte iz strateških rezerv, s čimer bodo poskušale cene stabilizirati.
Kot je navedla agencija, imajo njene članice skupaj okoli 1,2 milijarde sodov rezerv, poleg tega rezerve industrije znašajo še 600 milijonov sodov. Gre sicer za šesto usklajeno sprostitev v zgodovini leta 1974 ustanovljene IEA. Obenem ta bistveno presega tisto, ki je sledila ruski invaziji na Ukrajino, ko so članice sprostile 182 milijonov sodov nafte.
Vodja humanitarne pomoči pri Združenih narodih Tom Fletcher je medtem vse strani v konfliktu pozval, naj zagotovijo izjeme pri prečkanju ožine za humanitarne pošiljke. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je k ukrepanju za ponovno vzpostavitev plovbe po tej poti pozval skupino sedmih najrazvitejših gospodarstev G7.
RAČUNE NAJ DRŽAVE POŠLJEJO VOJNEMU ZLOČINCU V IZRAEL IN RUMENEMU DOJENČKU