Obe strani naj bi dosegli okviren dogovor, ki predvideva zmanjšanje javne porabe za več kot tisoč milijard dolarjev v naslednjih desetih letih. Uspelo naj bi se jim dogovoriti tudi glede zvišanja javnega dolga, o katerem naj bi po tokratnem zvišanju spet odločali šele po predsedniških volitvah v ZDA. Dogovor naj bi še danes predstavili kongresu, ki bo odločal o usodi dogovora, poročajo ameriški mediji. Hkrati pa opozarjajo, da o rešitvi mučne situacije ni mogoče govoriti, dokler dogovor ne bo potrjen.
Poskušajo rešiti ZDA
Ameriški politiki so v soboto v senatu v Washingtonu znova razpravljali o vprašanju javnega dolga, vendar pa napredka pri reševanju krize pred 2. avgustom, ko ZDA po napovedih ne bodo sposobne plačati vseh svojih obveznosti, niso dosegli.
V petek je predstavniški dom kongresa potrdil predlog svojega predsednika, republikanca Johna Boehnerja, ki predvideva povišanje meje dolga v dveh etapah, kar je demokratska večina v senatu zavrnila še isti dan. Boehnerjev predlog predvideva prvo povišanje meje javnega dolga za manj kot tisoč milijard dolarjev in za približno toliko tudi znižanje proračunskega primanjkljaja v desetih letih.
Za Belo hišo in demokrate to ni sprejemljivo, ker bo razprava o dolgu znova oživela že čez nekaj mesecev, sredi vroče predvolilne kampanje.
Zadeva naj se reši
Obama je svoj sobotni radijski nagovor Američanom izkoristil za nov poziv kongresu, naj sprejme kompromis, Boehner in vodja senatne manjšine Mitch McConnell pa sta na novinarski konferenci trdila, da so pogajanja z Obamo v polnem teku. Reid je nato v senatu dejal, da to ni res in da se republikanci ne pogajajo v dobri veri.
Če dogovora ne bo, sledijo hude posledice
Če dogovora do 2. avgusta ne bo, bi morale bonitetne hiše uresničiti grožnjo in znižati kreditno oceno ZDA, ki je najvišja na AAA. Če se bo to res zgodilo, bodo posledice po mnenju ekonomistov hude, saj se bodo dvignili stroški izposoje denarja najprej za vlado, kasneje pa se bo to preneslo na celotno gospodarstvo.
Izguba zaupanja v verodostojnost ZDA bi vplivala tudi svetovne finančne trge. Wall Street naj bi medtem z vlado že iskal načine, kako bi bilo mogoče še naprej izdajati in prodajati ameriške obveznice tudi brez dviga meje javnega dolga. Nobena alternativa ni dovolj dobra za pokritje gromozanskih potreb izposojanja zvezne vlade, ki je dosedanjo mejo javnega dolga, 14.300 milijard dolarjev, presegla že maja.
Bi jih lahko rešil Apple?
V javnosti se pojavljajo govorice, da bi šef Appla s svojim kapitalom lahko kupil ZDA. Apple je drugo največje podjetje po vrednosti na svetu. Konec junija je namreč razpolagalo s 76,2 milijarde dolarjev v gotovini in delnicah, kar je več, kot imajo trenutno gotovine v ZDA. Razpolagajo namreč le s 73,8 milijarde dolarjev. Tako je med drugim tudi zato, ker ima Apple več prihodkov kot odhodkov, medtem ko v ZDA temu ni tako, piše Business Insider.
