Rusija potopila tri ladje

Rusija je do vhoda v jezero Donuzlav pripeljala staro sovjetsko bojno ladjo Očakov, ki od leta 2011 ni v uporabi, in še dve manjši ladji ter jih minuli četrtek razstrelila. Tako sedaj blokirajo ozki prekop, ki vodi do Črnega morja. Ukrajinski častniki iz bližnjega pomorskega oporišča Novoozerne, ki je eno od štirih največjih na Krimu, poudarjajo, da je Rusija to storila, da njihove ladje ne bi mogle priti do največjega ukrajinskega vojaškega oporišča v Odesi, ki je na zahodu države in je največje pristanišče v državi.

Kot je pojasnil eden od poveljnikov v oporišču, kapetan Viktor Šmiganovski, če ne bi bilo blokade, bi lahko z ladjami odpluli do Odese in preprečili, da bi mesto zavzele ruske sile. "Bili bi močnejši v zavezništvu z ladjami iz Odese," je dejal. Sedež ukrajinske mornarice je v Sevastopolu, ki pa je sedaj blokirana s strani proruskih sil. V tem mestu ima sicer svoj sedež tudi ruska črnomorska flota.

Ukrajinska mornarica ima omejene vire, pomemben udarec pa je doživela minuli teden, ko je njen poveljnik, admiral Denis Berezovski prestopil na stran proruskih oblasti na Krimu. Ukrajinska mornarica je desetkrat manjša od ruske in trpi zaradi nezadostnega financiranja, ocenjuje londonski Mednarodni inštitut za strateške študije. Ukrajinci imajo med drugim samo eno podmornico iz obdobja Sovjetske zveze, ki jo sedaj skušajo usposobiti, potem ko ni bila v uporabi deset let.

Več Rusov od dovoljenega

Oporišče Novoozerne po ocenah varuje več deset vojakov, po besedah Šmiganovskega pa je po razstrelitvi ladij v oporišče prišel poveljnik ruske črnomorske flote Aleksandre Vitko in jih pozval, naj prestopijo na rusko stran. To so zavrnili, čeprav so Rusi skušali oslabiti njihovo moralo tudi s preleti helikopterjev in letal nad oporiščem, je dejal.

Po navedbah generala ukrajinske mejne straže Mikola Kovila je na Krimu že 30.000 ruskih vojakov, kar je 5000 več, kot dovoljuje dogovor med Rusijo in Ukrajino o ruski pomorski bazi.

Ruščina uradni jezik

Proruske oblasti mesta Sevastopol so na ukrajinskem Krimu razglasile ruski jezik za uradni jezik. Odločitev je podpisal vršilec dolžnosti mestne uprave Dmitrij Belik, utemeljil pa jo je na mednarodnem pravu ob upoštevanju dejstva, da je za večino prebivalcev Sevastopol ruščina materni jezik.

V Ukrajini je edini uradni jezik ukrajinski, manjšinski jeziki pa imajo lahko status regionalnega jezika. Na območjih, kjer ruska ali druga etnična manjšina tvori več kot deset odstotkov prebivalcev, jezik manjšine lahko dobi status regionalnega jezika, ki ga uporabljajo v poslovnih transakcijah, uradnih dokumentih in šolstvu. Po navedbah Itar-Tassa ima ruščina status regionalnega jezika v 13 od 27 ukrajinskih regij, tudi v Sevastopolu. Statuse regionalnih jezikov imajo v več mestih na zahodu Ukrajine tudi madžarski, moldavski in romunski jezik.

Sevastopol z več kot 300.000 prebivalci, od katerih jih je več kot 70 odstotkov Rusov, ni del avtonomne republike Krim, ampak ima poseben status in je pod neposredno upravo Kijeva. Tako kot v Krimu so tudi mestne oblasti tu za 16. marec razpisale referendum o priključitvi Rusiji.

Kaj bo po referendumu?

Sergej Aksjonov, ki je pred dvema tednoma prevzel mesto predsednika vlade pokrajine Krim, je spregovoril o morebitni usodi prebivalstva po nedeljskem referendumu. Na Krimu pričakujejo, da bo več kot 80 odstotkov volivcev podporlo priključitev Rusiji. Predsednik krimskega parlamenta Vladimir Konstantinov je napovedal, da bodo po priključitvi Rusiji nekaj časa uporabljali ukrajinsko grivno in ruski rubelj. Načeloma naj bi takšna ureditev veljala pol leta.

Če se bodo na referendumu izrekli za pridružitev Rusiji, bodo prebivalci imeli možnost izbrati bodisi ruski bodisi ukrajinski potni list. "Ne bomo vztrajali pri vračilu ukrajinskih potnih listov," je napovedal Aksjonov.

Dejal je tudi, da bodo spodbujali dvojezičnost, in sicer uporabo ruščine in tatarskega jezika, ki ga govorijo na Krimu. "Vsi bodo imeli priložnost razviti svoj jezik. Ne želimo omejevati krimskih Tatarov."

Zahod kritičen do referenduma

Zahod je do napovedanega referenduma kritičen. Označil ga je za nezakonitega in v nasprotju z ukrajinsko ustavo. Ruski predsednik Vladimir Putin nasprotno trdi, da je referendum legitimen in da ima Rusija pravico zasesti Ukrajino, da bi zaščitila ruske državljane.

Praznovanje 200. obletnice rojstva pesnika Tarasa Ševčenka ni združila Ukrajincev. Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je ob tej priložnosti nagovoril zbrano množico v Kijevu in prisegel, da Ukrajina "ne bo dala niti centimetra" svoje zemlje Kremlju. Ukrajinski obrambni minister pa je dejal, da Kijev ne namerava poslati vojske na Krim.

Ameriški predsednik Barack Obama je Jacenjuka povabil v Belo hišo, kar je po mnenju dopisnikov BBC jasen znak, da ima novi voditelj podporo Washingtona.

Kitajska miri strasti

Kitajski predsednik Xi Jinping je pozval vse strani, vpletene v dogajanje v Ukrajini, naj umirijo strasti in se lotijo reševanje "izjemno zahtevne" situacije po diplomatski poti. Jinping se je pogovarjal tako z ameriškim predsednikom kot nemško kanclerko. "Razmere v Ukrajini so izjemno zahtevne in nadvse pomembno je, da vse strani ostanejo mirne in se zadržijo stopnjevanja napetosti," je kitajsko zunanje ministrstvo navajlo predsednika v pogovoru z Obamo. "Za rešitev krize je treba uporabiti politične in diplomatske poti."

Kitajska se trenutno ne postavlja na nobeno stran in je odprta za vse predloge, ki bi lahko privedle do izboljšanja razmer. Poleg tega kitajski predsednik poudarja, da je treba poiskati rešitev, ki ima osnovo v mednarodnem pravu.

Kitajska je pred tem izkazala zelo malo zanimanja za diplomatsko vmešavanje v spor in ni ponudila finančne pomoči Ukrajini. Ocenili so, da sankcije niso najboljši način za rešitev krize. Dejali so še, da bi radi ohranili prijateljsko sodelovanje z Ukrajino in da spoštujejo ukrajinsko neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost.