Po tem, ko so v ponedeljek poleg sil ZN v Slonokoščeni obali posredovali tudi francoski vojaki, se je vojna tam, kot kaže, le končala.
Francija je tudi prva začela z napadi na Libijo, v katerih ameriška letala od danes ne sodelujejo več. Francija je bila gonilna sila za sprejem resolucij varnostnega sveta ZN, ki sta omogočili legalna posredovanja v obeh državah.
Je Francija v zadnjem mesecu po naključju prišla na svojih pet minut ali smo ob od vojn izčrpanim ZDA priča dvigu francoske in evropske vojaške moči?
ZDA so sicer izčrpane, vendar je pri politiki njihovih intervencij nujno upoštevati novo administracijo in predsednika Obamo, ki v posredovanjih z nedorečenimi načrti ne predvideva uporabe sil. Francija kot evropska obrambna sila v tem nedvomno vidi tudi svojo priložnost, saj je Velika Britanija "obremenjena" s tesnim sodelovanjem z ZDA. Nemčija v tovrstnih posredovanjih ne more sodelovati zaradi pravnega reda.
Kako lahko očitno relativno uspešne in s strani ljudi podprte vojne vplivajo na evropsko vojaško samozavest?
Posredovanje v Libiji in morebitno angažiranje v Slonokoščeni obali v nobenem pogledu ne bo pomenilo izgradnje evropske vojaške samozavesti, ker je ni. Menim, da bi unilateralno nastopanje nekaterih držav na ta način nedvomno pomenilo grožnjo evropski enotnosti. Prav to tudi zdaj predstavlja problem, ker se države ne morejo poenotiti okoli tega posredovanja. Zato je to nedvomno destabilizacijski faktor za države članice EU v smislu tesnejšega sodelovanja in poglabljanja povezovanja EU.
Vladimir Prebilič, FDVZato o uspehu težko sodimo, nedvomno pa bo manjša kolateralna škoda, ki jo predstavljajo civilisti.
Franciji je uspelo spraviti skozi VS ZN kar dve "človekoljubni" resoluciji (eno sicer skupaj z Britanijo). Kakšno politično in diplomatsko moč ima danes Francija, kakšen je njen doseg?
Francija je nedvomno postala pomembnejši igralec na mednarodnem političnem parketu, je pa res, da ima tudi ta moč svoje omejitve. Eno je sodelovanje v različnih misijah, drugo pa pomeni vodenje politike na globalni ravni. Nedvomno bo Francija poskrbela za večji ugled v strukturah EU, ne more pa pomembno premešati kart na področju globalnih sil, ker za to preprosto nima resursov.
Tako posredovanje v Libiji kot tisto v Slonokoščeni obali deluje bistveno bolj pošteno, mednarodno podprto in kratkotrajno kot zadnji dve ameriški vojni. Zakaj so francoske vojne krajše in uspešnejše od ameriških?
Težko je soditi, ali bosta intervenciji Francije krajši, in še težje je govoriti o njihovi uspešnosti. V Libiji in Slonokoščeni obali bodo napetosti in sovražnost ostale del življenja še dolgo časa. Govoriti o pozitivnem miru (na osnovi globalne pomiritve med skupinami) še dolgo ne bo mogoče. Je pa res, da se tega lotevajo drugače: uporabljena je usmerjena sila (ne vzpostavljanje sovražnosti med civilnim prebivalstvom), delujejo z več politične modrosti, pa tudi bistveno bolje poznajo razmere v regiji kot to velja za ZDA.
Vladimir Prebilič, Fakulteta za družbene vede (FDV)Francoska vojaška moč ni enako evropska vojaška moč.
Kakšne interese ima Francija v Libiji in kakšne v Slonokoščeni obali?
Francija je bila v tem prostoru prisotna že stoletja in nič nenavadnega ni, da se v ozadju skrivajo geopolitični interesi. Ti pa niso omejeni samo na dejansko pridobivanje virov, temveč se osredotočajo na kredibilnost v regiji. Francija mora, če želi ohraniti pomemben vpliv, to dokazati tudi skozi svojo moč, kar prav zdaj počne.
Kaj lahko francoski predsednik Nicolas Sarkozy notranjepolitično doseže z odločnim vodenjem vojn v tujini?
Ta ne uživa podpore doma in pred njim so volitve. Vendar mislim, da je tu Sarkozy stavil na napačno karto zaradi dveh razlogov: prvi je ta, da so notranji problemi resnično globoki in prizadevajo vsakega državljana (socialna vprašanja) in se ljudje ne bodo dali zapeljati na ta način, drug problem pa je, da se je posredovanj lotil nesistematično – nima (vsaj mi zanjo ne vemo) dolgoročne strategije kaj potem?
