Polarni vrtinec, obsežen sistem vetrov, ki običajno zadržuje hladen arktični zrak nad severnim tečajem, je letos razpadel izjemno zgodaj. Gre za najzgodnejši tovrstni dogodek, odkar so leta 1958 začeli izvajati sistematične meritve. Nenavaden pojav bi lahko v prihodnjih tednih vplival na vremenske razmere v Evropi, Severni Ameriki in severni Aziji, piše Financial Times.
Razpad polarnega vrtinca lahko namreč povzroči spremembe v običajnem kroženju zraka, zaradi katerih se lahko hladen arktični zrak pomakne proti nižjim geografskim širinam. Posledice so lahko izrazitejši mraz, sneženje in tudi daljša obdobja suhega vremena. Vendar strokovnjaki poudarjajo, da je tokrat težko napovedati, kaj se bo dejansko zgodilo.
"To je morda še en primer oziroma simptom Zemljinega sistema, ki počne stvari, kakršnih v preteklosti še nismo videli," je dejal Tim Stockdale, glavni znanstvenik Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF). Po njegovih besedah to krepi občutek, da podnebni sistem vstopa na neznano območje, zaradi česar je napovedovanje prihodnjih razmer še zahtevnejše.
Veter v stratosferi je nepričakovano spremenil smer
Vetrovi polarnega vrtinca, ki v stratosferi na višini od približno 10 do 50 kilometrov običajno pihajo proti zahodu, so ta teden spremenili smer. Do obrata je prišlo več kot dva tedna prej od doslej najzgodnejših primerov, zabeleženih 28. novembra leta 1968 in ponovno leta 2025.
Vzrok za dogajanje je pojav, imenovan nenadno stratosfersko segrevanje. Pri njem se temperature v zgornjih plasteh atmosfere v kratkem času močno zvišajo, kar lahko oslabi ali celo poruši polarni vrtinec.
Kot poroča Financial Times, raziskovalci ta pojav povezujejo tudi s širšimi spremembami v podnebnem sistemu. Po podatkih evropskega programa Copernicus je bil oktober letos najtoplejši oktober v zgodovini meritev. Znanstveniki ob tem opozarjajo na vse pogostejše temperaturne rekorde in nenavadne atmosferske pojave.
Se ponavlja scenarij zveri z vzhoda?
Razpad polarnega vrtinca in prodor arktičnega zraka sta v preteklosti že povzročila izjemno hladne vremenske razmere. Eden najbolj znanih primerov je tako imenovana "zver z vzhoda", ki je v začetku leta 2018 zajela velik del srednje in zahodne Evrope. Temperature so se močno spustile, številna območja so prekrili sneg in led, vremenske razmere pa so povzročile velike težave v prometu in vsakdanjem življenju.
Podoben atmosferski dogodek je v začetku letošnjega leta vplival tudi na vreme v New Yorku, kjer so doživeli eno najostrejših zim v več kot stoletju. Ali se lahko podoben scenarij ponovi tudi letos, za zdaj ni mogoče zanesljivo napovedati.
Scott Osprey iz Nacionalnega centra za atmosferske znanosti in Univerze v Oxfordu pojasnjuje, da so posledice letošnjega razpada vrtinca še posebej negotove, ker se je zgodil tako zgodaj v sezoni. Na začetku zime arktični zrak namreč še ni tako hladen, kot postane v poznejših zimskih mesecih. "Kljub temu bi lahko to ustvarilo razmere, ugodne za sneženje v prihodnjih tednih," je opozoril Osprey. Ob tem je dodal, da bi lahko pozneje pozimi prišlo še do novih presenečenj, zlasti če bi se ponovilo nenadno stratosfersko segrevanje.
Posledica ne bo nujno samo mraz
Razpad polarnega vrtinca ne prinaša nujno le izrazitejšega mraza in snega. Na nekaterih območjih lahko povzroči tudi daljša obdobja suhega vremena. Čeprav bi se takšen scenarij na prvi pogled lahko zdel dobrodošel, lahko povzroči težave v kmetijstvu in pri oskrbi z vodo. Po vročem poletju so namreč vodni zbiralniki in akumulacije pogosto odvisni od jesenskih in zimskih padavin, ki pomagajo obnoviti zaloge.
Regan Mudhar, raziskovalka z Univerze v Lozani, opozarja, da polarni vrtinec običajno doseže največjo moč konec decembra ali v začetku januarja. Vpliv njegovega razpada lahko traja več tednov ali celo mesecev ter ne zajame le Evrope, temveč tudi Severno Ameriko in severno Azijo.
Za zdaj tako ostaja odprto vprašanje, ali bo letošnji nenavadno zgodnji razpad polarnega vrtinca prinesel novo obdobje izrazitega mraza ali pa bodo njegove posledice precej manj opazne. Meteorologi bodo dogajanje v prihodnjih tednih pozorno spremljali.
ARSO, prodane črne duše (če jih sploh še imate), sodelujete v ekocidu, kar je še huje kot nedavni zdravniški kovidoidni genocid. Zakaj se je podrl Rossbyjev cikel? Zaradi blokade. Je kdo od vas kdajkoli kogarkoli povprašal, za kakšno blokado gre?… ...prikaži več? Je tam, na črti Atene - Helsinki, prdnila prazgodovinska dinozaver krava? Pokvarjenci na kubik! Ali pa evropskim vrednotam zavezani 'strokovnjaki', ki za judežev novec kadarkoli stisnejo svoji rit in izdajo znanost, da ne rečem lastno integriteto?
oh, wau. Gremo proti decembru in obeta, da bo mraz... zelo nepričakovano za ta letni čas.
Pojma o pojmu nimate, to so vse ugibanja, bi bilo bolje, da se gretse pozanimati k vedeževalki, sem 100%, da bi bila napoved ista!!!