"Slovenci smo deloholiki iz prisile, ne pa zaradi kakšne podedovane psihološke značilnosti," izsledke raziskave Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) komentira sociolog Urban Vehovar.
Razmerje. Mehičani, Japonci in Portugalci delajo največ, Belgijci, Danci in Nemci pa najmanj. Mehičani delajo povprečno kar 10 ur na dan; 5,7 ure namenijo plačanemu delu in učenju, preostanek pa porabijo za kuhanje, nakupovanje in čiščenje. Japonci delajo in se učijo 6,3 ure na dan, 2,7 ure pa namenijo drugim opravilom. Belgijcem je po raziskavi sodeč uspelo najti pravo razmerje med delom in opravili, saj na dan plačanemu delu namenijo zgolj 3,8 ure, naplačanemu pa 3,3 ure.
"Veliko časa posvečamo delu v sklopu tako imenovane sive ekonomije oziroma delu na črno. V tem prostoru smo že tradicionalno, vsaj od srednjega veka, prisiljeni združevati več dohodkovnih virov, da sploh preživimo," dodaja poznavalec.
V OECD na 10. mestu
Prebivalci države na sončni strani Alp delu na dan namenimo povprečno 8,25 ure; 4,41 ure delamo za plačilo in se učimo, 3,84 ure pa posvetimo neplačanemu delu, ki zajema kuhanje, čiščenje in nakupovanje.
Slovenci se po količini neplačanega dela uvrščamo na šesto mesto med vsemi članicami OECD. Glede na količino opravljenega plačanega dela in učenja smo povsem povprečni.
Enaki v revščini
Raziskava razkrije, da smo Slovenci med 34 državami OECD najbolj dohodkovno enaki, kar pa Vehovar ovrže z besedami:
"Kazalnika dohodkovne neenakosti zavajata, ker vključujeta zgolj dohodke, ne pa tudi lastnine ali delnic, kaj šele denarja, ki je na bančnih računih v tujini. V tej državi smo enaki v revščini in ne v bogastvu. Dejstvo je, da je srednji sloj vedno le korak od revščine."
