Zelo pomembno je, predvsem v kontekstu številnih neodgovornih komentarjev, objav in obnašanja, preprečiti morebitne razloge za nadaljnje konflikte med družinami, zaradi negativnih običajev, ki jih je treba na območju Črne gore izkoreniniti, pravi obsežno sporočilo črnogorske policijske uprave po krvavem pohodu Vuka Borilovića (34) na Cetinju, v katerem je življenje izgubilo 11 ljudi. "Negativni običaji", na katere se sklicuje policija, so stari običaji krvnega maščevanja, ko družinski člani umorjenega verjamejo, da imajo "pravico" ubiti krvnika ali njegovega moškega družinskega člana za "vračilo dolga".
Laušević je odsedel, a dolg ni bil odpisan
Eden najbolj znanih primerov groženj s krvnim maščevanjem je črnogorski igralec Žarko Laušević. Laušević, po rodu iz Cetinja, je bil velika zvezda jugoslovanskega filma in gledališča v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja, za vlogo v filmu Oficir z vrtnico Dejana Šorka pa je prejel zlato areno v Pulju. Poleti 1993 so ga z bratom Branimirjem v Črni gori po nastopu, ko sta pijančevala, napadli s pestmi in pivskimi steklenicami. Maščeval se je s streli in ubil dva človeka, enega pa hudo ranil. Napadalci niso bili oboroženi. Laušević je bil obsojen na 15 let zapora, prestajal ga je v Spužu in Požarevcu, leta 1998 pa so mu kazen znižali na štiri leta. Zapustil je nekdanjo Jugoslavijo in odšel v Ameriko, kjer se je znašel v vrsti pravnih zapletov, ker mu je vrhovno sodišče v ZRJ kazen vrnilo na 13 let. Toda srbski predsednik Boris Tadić ga je leta 2011 pomilostil.
Laušević je o svojem zločinu in zaporni kazni napisal pretresljivo knjigo Leto mine, dan nikoli. Nenehno pa je doživljal grožnje krvnega maščevanja družin pomorjenih. Zaradi groženj se ni pojavil niti na poroki lastne hčerke. Ko se je leta 2014 za kratek čas vrnil v Črno goro, mu je znova zagrozil stric enega od umorjenih.
"V Črni gori ni bilo srečnejšega človeka od mene tiste noči, ko sem maščeval sina"
Med kratkim bivanjem v Črni gori je Laušević obiskal tudi svojega sostanovalca iz zapora Nikolo Kaluđerovića, ki je bil zaprt prav zaradi krvnega maščevanja, potem ko je bil njegov sin ubit v barskem pretepu konec osemdesetih let. Nekaj let pozneje je Kaluđerović novinarjem Nedeljnika povedal, zakaj se je maščeval.
"V Črni gori ni bilo srečnejšega človeka od mene tiste noči, ko sem maščeval sina, to ti iskreno povem. Pri nas se je to vedno štelo kot dolg," je takrat dejal Kaluđerović in dodal: "Kaj naj ti še povem, moj brat je bil ubit iz maščevanja, nedaleč od tod. Ubil je tipa na Cetinju, bil je v zaporu, odsedel in po 25 letih so ga ubili. Ko so me izpustili iz zapora, so me v strahu pred maščevanjem za brata vprašali, ali te lahko izpustimo, Nikola. Lahko, sem rekel. Na bratovem pogrebu sem imel govor in rekel Popoviću, morilcu mojega brata – kar si naredil, si imel pravico narediti. Ta dolg nikoli ne zastara," je takrat dejal Kaluđerović.
Umor... je eno.. uboj iz nesreče pa drugo.. Sam se lahko ubiješ na gnojnih vilah..
Tak treba oko za oko zob za zob,ne kot v Sloveniji umor, morilec (dober odvetnik, te pijan , te neprišteven te procesna napaka ) leto dve in že zunaj aloooo..
Ne štekam čisto točno kaj piše v tem tekstu, ampak ja, moralo bi biti zob za zob, obvezno!