Polarni vrtinec je pojav, pri katerem se stratosfera nad polarnim območjem nenadoma segreje, kar lahko spremeni smer vetra in oslabi ali razdeli polarni vrtinec – obsežen sistem hladnega zraka, ki pozimi kroži okoli severnega tečaja.
Po zadnjih napovedih se zdaj dogaja prav to – polarni vrtinec se je razcepil na dve jedri, eno od njiju pa že vpliva na vremenske razmere nad Severno Ameriko. Nad Kanado se je razvilo veliko območje nizkega zračnega tlaka, ki proti Združenim državam prinaša hladen arktični zrak, piše Severe Weather Europe.
Ker pa se dogodek odvija na prehodu iz zime v pomlad, njegove posledice v Evropi ne bodo enake kot v najhladnejšem delu leta.
V prvi fazi motnje bi lahko deli Evrope zaradi razpada vrtinca celo uživali v lepem spomladanskem vremenu. Medtem ko se nad Kanado in severnimi deli ZDA zadržuje hladen zrak, se nad evropsko celino krepi območje visokega zračnega tlaka, ki prinaša toplejši zrak. Posledično se v prihodnjih dneh v mnogih delih Evrope, zlasti v severni in delih srednje Evrope, pričakujejo temperature nadpovprečne za ta letni čas. Hkrati pa bi lahko v delih jugovzhodne in jugozahodne Evrope, kjer bo občasno prevladoval vpliv ciklonov, vztrajalo hladnejše in bolj nestabilno vreme.
Kaj je polarni vrtinec?
Polarni vrtinec je obsežen sistem hladnega zraka, ki kroži okoli severnega tečaja in deluje kot nekakšna "zračna stena", ki zadržuje hladen arktični zrak nad polarnim območjem. Lahko si ga predstavljamo kot vrtinec hladnega zraka, ki se razteza od Zemljine površine do zgornjih plasti atmosfere, več kot 50 kilometrov visoko.
V normalnih okoliščinah stabilen polarni vrtinec pomeni, da hladen zrak ostane "ujet" na severu, kar v Evropo in Združene države prinaša milejše zimske razmere. Ko pa vrtinec oslabi, se razcepi ali razpade, se lahko hladen zrak premakne proti srednjim zemljepisnim širinam, kar pogosto povzroči nenadne hladne obdobij ali snežne nevihte, tudi zunaj vrhunca zime.
Pojav segrevanja stratosfere ima lahko močan vpliv na polarni vrtinec. Ko se stratosfera nad Arktiko nenadoma segreje, se lahko vrtinec razdeli na več jeder, kar spremeni smer vetra in sproži nenavadne vremenske vzorce na severni polobli. Prav to se dogaja zdaj – ko se hladnejši zrak premika proti Amerikam, bo Evropa prvih nekaj dni doživela toplejše vreme, nato pa zmerno hladnejše vreme.
Meteorologi opozarjajo, da bi lahko čez približno teden do deset dni sledil drugi val segrevanja stratosfere, ko naj bi se eno od dveh jeder oslabljenega polarnega vrtinca spustilo globlje v ozračje nad vzhodno Severno Ameriko, kar bi prineslo bistveno hladnejše vreme kot običajno za zgodnjo pomlad.
Takšen razvoj dogodkov običajno spremeni kroženje zraka nad Atlantikom, kar za Evropo pomeni povečan zahodni pretok in prihod hladnejšega oceanskega zraka. Namesto stabilnega in toplega vremena bi lahko večji del celine vstopil v obdobje bolj spremenljivih in nekoliko hladnejših spomladanskih razmer s pogostejšim deževjem, zlasti v zahodni in srednji Evropi.
Dolgoročne napovedi za drugo polovico marca kažejo na nadaljevanje tega vzorca. Medtem ko se ostanki polarnega vrtinca postopoma premikajo proti Kanadi, bi lahko nad Evropo obstajala razcepljena cirkulacija – z nekoliko toplejšim zrakom nad severnimi deli celine in hladnejšimi razmerami v srednji in južni Evropi.
Severe Weather Europe poudarja, da vrnitev prave zime vseeno ne gre pričakovati.
