Do srečanja med voditeljema ZDA in Velike Britanije je prišlo v času, ko si Kijev močno prizadeva za dovoljenje za uporabo orožja dolgega dosega. Ruski predsednik Putin je v četrtek opozoril, da bi dovoljenje Ukrajini pomenilo, da je Nato sprožil vojno proti Rusiji.
Ameriški mediji ugibajo, da je Biden pripravljen Ukrajini dovoliti uporabo britanskih raket storm shadow in podobnega francoskega streliva z uporabo ameriške tehnologije, ne pa tudi samih raket ATACMS ameriške izdelave.
Tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost John Kirby je pred srečanjem v Beli hiši novinarjem zagotovil, da odločitve o tem v petek ne bo. "Ne pričakujte kakšnega sporočila o tem, vsekakor ne z naše strani," je dejal Kirby.
Britanski novinar je sicer v Ovalni pisarni Bidna vprašal o tem, ameriški predsednik pa mu je zabrusil, naj počaka na njegovo izjavo. Po izjavi je nato odgovoril, da ne razmišlja veliko o Putinu in potrdil, da bosta s Starmerjem govorila o orožju dolgega dosega.
"Najprej Ukrajina - rad bi se vam zahvalil za vodilno vlogo na tem področju. ZDA so zavezane, da bodo skupaj z vami pomagale Ukrajini pri obrambi pred rusko agresijo. Jasno je, da Putin v tej vojni ne bo zmagal. Prevladalo bo ukrajinsko ljudstvo," je Starmerju povedal Biden.
Dodal je, da bosta govorila tudi o prizadevanjih za sklenitev dogovora na Bližnjem vzhodu za izpustitev talcev, prekinitev ognja in povečanje humanitarne pomoči prebivalcem Gaze. Izpostavil je še partnerstvo obeh držav z Avstralijo v Indo-pacifiku (Aukus).
Starmer je dejal, da bodo naslednji tedni in meseci ključni za podporo Ukrajini v njeni borbi za svobodo, veseli pa se tudi pogovorov o Bližnjem vzhodu in drugih delih sveta. "Pri teh globalnih vprašanjih imamo skupne cilje, zato je za nas zelo pomembno, da se pogovorimo tudi o širši strategiji," je dejal.
Bela hiša je po sestanku sporočila, da sta voditelja ponovno potrdila svojo neomajno podporo Ukrajini, izrazila globoko zaskrbljenost zaradi oskrbe Rusije z orožjem iz Irana in Severne Koreje ter zaradi podpore Kitajske ruski obrambni industrijski bazi.
Poudarila sta trdno zavezo varnosti Izraela, nujnost dogovora o prekinitvi ognja v Gazi, ki bo osvobodil talce in omogočil večjo pomoč, ter da mora Izrael storiti več za zaščito civilistov in reševanje težkih humanitarnih razmer v palestinski enklavi.
Obsodila sta napade Hutijevcev, ki jih podpira Iran, na ladje v Rdečem morju in razpravljala o sodelovanju na področju čiste energije in naprednih tehnologij, o programu AUKUS ter priložnostih za poglobitev gospodarskih vezi.
Rusija je ponoči sicer izvedla nov obsežen napad z droni na Ukrajino. Večino je Ukrajini po navedbah tamkajšnjih oblasti uspelo sestreliti. Moskva medtem trdi, da je zavzela novo vas na vzhodu Ukrajine, poročajo tuje tiskovne agencije.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prek Telegrama sporočil, da je Rusija skupno izstrelila okoli 70 brezpilotnih letalnikov. Tarča napadov so bili po njegovih navedbah objekti na območjih več ukrajinskih mest po državi, tudi v okolici Kijeva, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zelenski je sporočil še, da so večino napadov odvrnili, hkrati pa ponovno pozval k nadaljnji krepitvi zračne obrambe.
Ukrajinske zračne sile so medtem poročale o sestrelitvi 72 od 76 izstreljenih brezpilotnih letal. Informacij o posledicah napada niso posredovale.
Večja škoda je nastala predvsem v črnomorski regiji Odesa, več kosov razbitin pa je padlo tudi v prestolnici. Zadeto je bilo komunalno podjetje, a požar ni izbruhnil, je po poročanju dpa sporočil župan Kijeva Vitalij Kličko.
Rusko obrambno ministrstvo je danes medtem sporočilo, da je ruska vojska osvojila še eno vas na vzhodu Ukrajine, kjer se njene čete še naprej krepijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Rusija in Ukrajina sta medtem izmenjali vsaka po 103 vojne ujetnike, so danes sporočile oblasti v Moskvi. Med njimi so tudi ruski vojaki, zajeti med ukrajinsko ofenzivo v ruski obmejni regiji Kursk, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva so v pogajanjih posredovali Združeni arabski emirati.
"Ob koncu pogajalskega procesa so z ozemlja, ki ga nadzoruje kijevski režim, vrnili 103 ruske vojake, ki so bili ujeti v regiji Kursk. V zameno so bili izročeni 103 vojni ujetniki ukrajinskih oboroženih sil," je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.
Vsi izmenjani ruski vojaki so trenutno v Belorusiji, kjer jim je zagotovljena psihološka in medicinsko pomoč, so sporočili v Moskvi.
Ukrajinske oblasti te izmenjave za zdaj niso uradno potrdile.
HAHAHAHHAHAHAHA ,ta vaš Zahod ,NATO in demokracija se je vsrala pred Putinom . Da sem jaz na njegovem mestu ,LVOVA za primer , če na Rusijo pade samo še ena bomba , raketa ali dron , ne bo več !!… ...prikaži več! Naslednji je pa Kijev !
Putin ve, da bodo rakete dolgega dosega kljub ničevim obljubam starmerja in bidena poletele iz Ukrajine v Rusijo in že ima pripravljen odgovor. Upam, da ne bo zravnal Kijev z zemljo ampak, če bo to potrebno bo verjetno storil tudi… ...prikaži več to. Žal zelenski že dolgo v Ukrajini ne odloča o ničemer, Svetovna pedofilna nacistična kabala mafija pa ne bo odnehala tako dolgo dokler ne bo dobila po pi*ki.
Profesor univerze Jugovzhodne Norveške Glenn Diesen je v članku, objavljenem na njegovi spletni strani, zapisal, da je nepoštena razprava na Zahodu o odločitvi Nata, da nepremišljeno stopnjuje udare Ukrajine globoko v Rusijo, "zelo zaskrbljujoča glede na zadevno jedrsko vojno". Po… ...prikaži več njegovih besedah lahko Kijev z raketami dolgega dosega upravlja le z vključevanjem ameriških in britanskih vojakov ter uporabo Natovih satelitov za ciljanje, kar pomeni "konec posrednikov in začetek neposredne vojne