Hitro segrevanje ozračja v Evropi tanjša snežno odejo, vročinski valovi in rekordne temperature oceanov pa povzročajo škodo v regijah vse od Arktike do Sredozemlja, v letnem poročilu opozarjata WMO in Copernicus. Nadpovprečne temperature je lani doživelo 95 odstotkov Evrope, temperature so tudi v arktičnem krogu presegle 30 stopinj Celzija.
Rekordni tritedenski vročinski val je lani prizadel tudi severni del Fenoskandije, torej severa Skandinavskega polotoka in Finske ter severozahodnega dela Rusije, sta v danes objavljenem letnem poročilu izpostavili Svetovna meteorološka organizacija (WMO) in služba EU za spremljanje podnebnih sprememb, ki deluje v okviru programa EU Copernicus.
Letna temperatura morske gladine v Evropi je bila najvišja doslej, 86 odstotkov regije pa je doživelo hude s tem povezane vročinske valove. Požari v naravi so prizadeli več kot milijon hektarjev površin, kar je največ doslej.
Rečni pretoki so bili 11 mesecev v letu po vsej Evropi podpovprečni, pri čemer je podpovprečne letne pretoke zabeležilo 70 odstotkov rek. Nevihte in poplave so prizadele na tisoče ljudi po vsej Evropi, čeprav so bile ekstremne padavine in poplave manj pogoste kot v zadnjih letih.
Nadaljujejo se grožnje biotski raznovrstnosti, ta pa je bistvena za trajnostno usmerjeno prihodnost, so opozorili v poročilu. Podnebne spremembe so izpostavili kot glavni vzrok za njeno degradacijo.
Evropa je skupaj s številnimi drugimi regijami sveta izpostavljena vse večjim negativnim vplivom - od rekordnih vročinskih valov na kopnem in morju do uničujočih požarov v naravi in nadaljnje izgube biotske raznovrstnosti. To prinaša posledice za družbo in ekosisteme po vsej Evropi, so poudarili pri programu Copernicus.
Poročilo, pri pripravi katerega je sodelovalo približno 100 znanstvenikov, po njihovih besedah izpostavlja nujnost takojšnjih celovitih ukrepov za boj proti podnebnim spremembam.
"Poročilo jasno izpostavlja vpliv podnebnih sprememb na biotsko raznovrstnost, pa tudi smele pobude evropskih odločevalcev za njeno zaščito in obnovo," je dodala generalna sekretarka WMO Celeste Saulo.
Nehajte strašit s tem podnebjem, Če pogledamo podatke za nazaj, je bilo leta1952 v Črnomlju 41 stopinj Celzija, pa tudi nevihte s točo so vsake toliko sesule kakšno območje..Pa ni bilo nobenega jamranja in emisijskih kuponov..