Busheva je tako v knjigi z naslovom Spoken from the heart (Povedano iz srca, op. a.) zapisala, da sumi na to, da je bila skupaj z delegacijo ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega zastrupljena v času vrha G8 junija leta 2007 v Nemčiji.
V knjigi Laura zavrača tudi številne očitke glede predsednikovanja svojega soproga.
Da si je Bush iz zraka s helikopterjem ogledal posledice divjanja orkana Katrina, je bila tudi njena ideja, saj je bilo to najboljša rešitev za žrtve orkana in delavce.
"On ni želel, da ne bi bilo izgubljeno niti eno človeško življenje zaradi logističnih priprav ob morebitnem obisku predsednika na kriznem območju," je zapisala.
"Ni želel, da bi predsedniški konvoj vozil blokiral pot tovornjakom, ki so ljudem prinašali medicinsko opremo, vodo in hrano."
Takrat so vsi skrivnostno zboleli in predsednik Bush je moral nekoliko spremeniti del svoje poti.
Kot je zapisala, je ameriška tajna služba takrat preiskovala možnost zastrupitve, toda zdravniki so na koncu zaključili, da je šlo za neke vrste virus.
"Nikoli nismo izvedeli, ali je zbolela še kakšna druga delegacija, ali pa smo samo mi skrivnostno zboleli," piše Busheva.
Usodna prometna nesreča
Nekdanja prva dama ZDA je v knjigi tudi prvič javno spregovorila o usodni prometni nesreči novembra 1963.
Takrat je skupaj s prijateljico hitela na filmsko predstavo na prostem in v nepreglednem križišču prevozila stop znak.
Z očetovim vozilom chevroletom impala je trčila v takratnega uspešnega atleta Mika Douglasa, sicer priljubljenega študenta v njeni šoli.
"V teh nekaj groznih sekundah so se morala zaradi trka odpreti vrata in vrglo me je v zrak in sem z vso močjo padla na tla," je dejala.
"Ves čas," dodaja Busheva, "sem molila, da je oseba v drugem vozilu živa. V mojih mislih sem si nenehno ponavljala molitev 'Prosim, prosim Gospod, prosim Gospod'."
Za nesrečo kriv tudi avto
Nekdanja prva dama se spomni, da sta s prijateljico nekaj minut pred nesrečo klepetali. Ob tem pa meni, da so za nesreči krivi tudi drugi dejavniki: noč, nepregleden odsek, majhen znak stop in sam avtomobil.
Pri tem je dodala, da je imela več let veliko slabe vesti, da se ni udeležila pogreba najstnika in da se nikoli ni sestala z njegovimi starši.
Njeni starši ji namreč tega niso dovolili in zato se je morala nekako prebiti skozi to tragedijo. "Izgubila sem svoje upanje tistega novembra in nikoli si ga nisem povrnila," piše Busheva v svoji knjigi.
