Švedi v nov, veliko ostrejši ukrep. Pogovor s Slovencem, ki dela na Švedskem.

Švedska je z izjemo ene pokrajine glede okužb z novim koronavirusom na rdečem seznamu. Oblasti so že prejšnji teden zaostrile priporočila; javna zbiranja so omejili na največ osem ljudi, izjema so pogrebi, kjer se lahko zbere največ 20 ljudi. V skladu s prejšnjimi priporočili je bila zgornja meja javnih zborovanj 50 ljudi. 

V ponedeljek bodo šli še korak dlje, napovedali so šolanje na daljavo, ki bo sprva veljalo za srednješolce, je sporočil švedski premier Stefan Löfven. Na Švedskem je po poletnem zatišju število okužb z novim koronavirusom v zadnjih mesecih znova naraslo. Država vedno znova beleži rekorde glede števila okužb na dnevni ravni. Hitro narašča tudi število hospitaliziranih in smrtnih žrtev covida-19.

V državi, ki ima okoli 10,3 milijona prebivalcev, se je po podatkih ameriške univerze Johnsa Hopkinsa z novim koronavirusom doslej okužilo več kot 266.100 ljudi, umrlo je 7007 covidnih bolnikov. Visoke številke so državo, ki je bila znana po svojem mehkejšem pristopu v boju zoper epidemijo novega koronavirusa, prisilile v zaostrovanje ukrepov oziroma priporočil, ki veljajo pri njih.

Znano je že, da priporočila jemljejo resno

Te dni se je s Švedske vrnil Slovenec, ki je že štiri leta službeno vezan na to državo; večino leta preživi v na severu skandinavske države. Letos je bil tam skupno dobrih sedem mesecev, spomladi štiri in zdaj tri. Vmes je bil na dopustu, na Švedsko je imel le eno pot za dva tedna. 

Ne želi biti imenovan z imenom in priimkom, njegove podatke hranimo v redakciji. Govori za sever Švedske, za območje mesta Yokmok, kjer je, kot pravi, gostota populacije nizka, ljudje so že tako ali tako navajeni, da je najbližji sosed relativno daleč. 

Poudarja sicer že znano dejstvo, da Švedi priporočila jemljejo izredno resno. »Nekega nadzora, ker gre za priporočila in ne za zakonske omejitve, dejansko ni.« 

»Tu do izraza pride sama kultura naroda, kar verjetno izhaja tudi iz tega, da je Švedska pojem socialne države, kjer ta resnično poskrbi za posameznika. Pri nas le do neke mere, potem pa se moraš nekako znajti sam. Primer je zdravstvo; na Švedskem se plača prispevke pri plači, pri nas brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne gre.«  

Epa

Spremembe v delovni sredini 

Medtem ko je pri nas NIJZ prejšnji teden ugotavljal, da se okužbe v naši državi močno širijo v delovnih sredinah, je na Švedskem priporočilo, da naj doma dela, kdor lahko, česar se držijo, mnoga podjetja so izkoristila državno pomoč za skrajšani delovni čas. 

V podjetjih, kjer to ni možno, pa so že v začetku epidemije sprejeli ukrepe zoper širjenje virusa, med drugim se strogo držijo razdalje. 

»Priporočeno je bilo, da se med malico in fiko ljudje porazdelijo. Fika je odmor za kavo in pecivo oz. prigrizek, ki je na Švedskem vsakodnevna obveza, ljudje se takrat pogovarjajo, šalijo. Fika ni samo odmor, fika je nujna za dobro stanje duha. V našem podjetju smo prinesli dodatne mize, razdaljo spoštujemo.« 

Garderoba v sejni sobi 

»Enako velja za garderobe, ki so pri nas - smo proizvodno podjetje – nujne. Za preoblačenje smo začeli uporabljati tudi sejno sobo, pisarne, vse z namenom, da je kontaktov čim manj.«

Kar se tiče ¨zunanjih¨ ljudi, ki niso del podjetja in niso nujni za samo delovanje, je bila na ravni podjetja izdana prepoved vstopa in kontakta z vsemi zunanjimi, ki niso del podjetja. »Nujni zunanji izvajalci so morali pred vstopom v podjetje pokazati potrdilo v obliki covid-19 negativnega testa.« 

Bolni ostajajo doma

V primerjavi s Slovenijo je poslovna kultura na bistveno višjem nivoju, delavec je tam tretiran mnogi višje, ugotavlja Slovenec in dodaja, da tam velja, da je čisto vsak pomemben za podjetje, ne obstaja pritisk, da je potrebno oditi na delo ne glede na vse. 

»Tam velja, da če nisi zdrav, ostaneš doma, to velja tudi za manjši prehlad. V času epidemije delavci do negativnega izvida ne prihajajo na delo.« 

Epidemija in prepoved množičnih zborovanj se je najbolj poznala mladini, pravi Slovenec, odpovedani so bili maturantski plesi, tipične povorke po mestu, množične zabave. 

Epa

Razdaljo spoštujejo, druženj ni 

Na vprašanje, kako Švedi dojemajo drugi val, kaj se je bistvenega med njimi spremenilo, odgovarja, da večjih sprememb ni opaziti. »Že ves čas se obnašajo zelo preventivno. Druženje je res omejeno, čeprav je treba razumeti, da so Švedi popolnoma drug narod, kot Slovenci. Ne poznajo naših tipičnih sobotnih kavic, denimo, tovrstnega druženja ni.« 

»Za splošno populacijo se razen že omenjenih navad, ni kaj veliko spremenilo. Na bencinskih črpalkah in v trgovinah so pred vhodom postavili razkužila ter na tleh jasno označili varno razdaljo, kot npr. v vrsti za mesnine ali blagajne.  Ljudje se tega držijo, ne silijo vate, kot je premnogokrat primer pri nas.«

Do zaprtja nekaterih restavracij je prišlo že spomladi, v drugem valu, nadaljuje Slovenec, je upad še toliko bolj opazen. »Veliko Švedov v času malice hodi v restavracije, predvsem tu je velik upad, da bi sami hodili ven jest, pa ni navada tipičnega Šveda, zdaj tega res ni.«  

Covid-19 Slovenija Še vedno menite, da je covid podoben gripi? Poglejte ta graf!

Kritike na račun tujcev

Glavni švedski epidemiolog Anders Tegnell ima tiskovno konferenco dvakrat tedensko; Švedi te nagovore spremljajo, v upanju na čim nižje številke. Prejšnji teden je državljane na svoji tiskovni konferenci tik pred Tegnellovo nagovoril premier Stefan Löfven, ki je državljane pozval k doslednemu upoštevanju priporočil, zdaj je napovedal šolanje na daljavo, ki se za srednješolce začenja s ponedeljkom.

Politiko za zajezitev širjenja novega koronavirusa kritizirajo opozicijske stranke, ki so obtožile socialdemokratsko vlado za slabo soočanje z epidemijo, v javnosti pa je slišati predvsem kritike na račun tega, da vse države po Evropi uvajajo karantene za ljudi, ki prihajajo od zunaj, pravi Slovenec. 

»Na Švedskem ni nobenih omejitev in ljudje predvsem zaradi strahu ¨ljudi od zunaj¨ opazujejo z zadržkom in se jim izogibajo. Tu gre predvsem za konflikt med priporočilom, naj se ne potuje v sosednjo občino oz. spomladi je bilo priporočilo, da se ne potuje z avtomobilom dlje kot v dve uri oddaljen kraj, medtem ko nekdo, ki je pravkar prišel na Švedsko, lahko pride kamorkoli.« 

Epa

Skrb za starejše 

Švedsko javnost sicer zadnje dni pretresa tudi poročilo Inšpektorata za zdravstvo in socialno varstvo, ki je v vseh regijah odkril "resne primanjkljaje pri medicinski negi oseb v domovih za ostarele med pandemijo".  Inšpektorat je že poleti opravil nadzor v vseh 1700 domovih za starejše na Švedskem, v 98 primerih so odkrili resne kršitve, zaradi česar je bil odrejen širši nadzor.  

Izkazalo se je, da petina vseh oskrbovancev v 98 domovih ni dobila osebne zdravniške oskrbe zaradi svojega zdravstvenega stanja, zanje so skrbele medicinske sestre, ki imajo sicer na Švedskem praviloma visokošolsko izobrazbo.  

Glede njihovega stanja in oskrbe so odločali zdravniki na daljavo, kar je na Švedskem sicer dovoljeno, a le pod pogojem, da so glede stanja pacienta zdravniki dobro seznanjeni že od prej. Takšna praksa je sicer popolnoma nesprejemljiva pri ljudeh, katerih življenja so visela na nitki. 

Za tiste, ki niso v domovih za ostarele, pravilom skrbijo svojci, pravi Slovenec, ki se je nedavno vrnil s Švedske. Doda, da so se starejši od 60 let odmaknili iz javnega življenja, kolikor je to le mogoče; predvsem njihovi otroci skrbijo zanje, jim tedensko prinašajo hrano in vse ostalo, kar potrebujejo. 

na Švedskem Magazin Marko Potrč razkril, zakaj je šel in ali se bo vrnil