Kako močno je korupcija razvita v Bosni in Hercegovini ta trenutek?
Toliko, da razjeda zdravo tkivo države. Trenutno je največja grožnja normalnemu delovanju države, državnega aparata in utečenemu življenju državljanov. Lani smo zaključili daleč največ postopkov zaradi korupcijskih kaznivih dejanj, odkar Sipa sploh obstaja. Proti številnim nosilcem oblasti, politikom, najvišjim državnim uradnikom in ostalim uradnim osebam, ministrom, njihovimi namestniki, svetovalci, direktorjem državnih organov in državnim podjetjem. Mi pa smo dolžni dokazati, da so res storili kazniva dejanja in zbrati dovolj dokazov zato. Dotlej pa zanje velja, da so nedolžni, seveda dokler jim ni krivda dokazana s pravnomočno sodbo sodišča. V BIh torej upoštevamo, spoštujemo domnevo nedolžnosti osumljencev v posameznih postopkih, saj nam to nalaga tako nacionalna kazensko pravna zakonodaja kot tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, ki smo jo dolžni spoštovati.
Ali ljudstvo, ki že dobra dva tedna na ulicah številnih mest v BIH protestirajo, zdaj opozarja zgolj na tiste domnevne nezakonitosti vladajočih politikov in gospodarstvenikov, ki jih Sipa tako ali tako preiskuje že nekaj let?
Da. Mislim, da so državljani dokončno dojeli, saj nenazadnje številne institucije s svojim obnašanjem to dokazujejo, da v naši družbi še vedno ni prave volje zato, da bi se marsikaj premaknilo na bolje in hkrati izrekle stroge sankcije za vse doslej storjene napake. Dejstvo je, da v državi trenutno vlada težka gospodarska in socialna situacija. Vsak dan več ljudi je nezadovoljnih z življenjem v BIH. Vladajoča politika pa je dolžna zdaj to stanje presekati. S svojim ravnanjem dokazati, da res iskreno želijo vladati po zakonih, ki veljajo v državi. Čas je, da vse državne institucije začnejo dokazovati, da res obstaja volja, da država kaznuje čisto vse, ki ne spoštujejo zakonov. In da so pred zakonom vsi enaki, da v BIH ni nedotakljivih svetih krav. Da to res mislijo in da se pred državljani ne postavljajo le z nekimi poceni floskulami o tem kako močno si prizadevajo boriti proti kriminalu.
Dejstvo je, da v državi trenutno vlada težka gospodarska in socialna situacija. Vsak dan več ljudi je nezadovoljnih z življenjem v BIH. Žal so se tega zelo hitro začele zavedati posamezne družbene skupine, radikalnejši nasprotniki trenutnega dogajanja v državi, ki stisko in nezadovoljstvo ljudi izkoriščajo. Tudi tako, da manipulirajo z njimi, njihovimi čustvi in jih pozivajo celo k nasilju, nasilnim obračuni s tistimi, ki naj bi bili edino krivi za trenutno stanje v državi. Sipa je na to pozorna in se zato povezuje tudi z obveščevalno varnostno agencijo BIH, ki prav tako spremlja takšne pozive kot potencialno grožnjo varnosti državljanov. Želimo biti profesionalna policijska agencija in ogromno prispevati k normalnemu, poštenemu delovanju države. Da pri tem pomagamo celotnemu vodstvu države. Želijo si priključitve BIH v Evropsko unijo. Zato moramo biti tudi mi resni in dosledni pri uresničitvi zavez in obljub, ki jih dajejo nosilci oblasti, ker to od nas pričakujejo.
Najprej pa ste se lotili korupcije v lastnih vrstah?
Tako je. Bivšega direktorja Sipe smo že kazensko ovadili zaradi zlorabe uradnega položaja. Prav tako njegovega tedanjega namestnika. Želimo, da pri uslužbence Sipe pri delu vodita red in disciplina. Preiskujemo tudi kazniva dejanja nekaterih ostalih zaposlenih, zlasti odgovornih oseb Sipe. Med drugim je osumljen tudi načelnik enega od regionalnih centrov Sipe. zoper katerega je sprožen tudi disciplinskih postopek in trenutno se odloča ali bo odpuščen. Postopek vodimo tudi proti namestniku finančno-preiskovalnega oddelka, ki je zaradi sumov kaznivih dejanj tudi suspendiran. Jasno nam je, da se moramo boriti in počistiti najprej korupcijo v svojih vrstah, da lahko potem sploh pridigamo in enako očitamo vsem ostalim v državi.
Pa vam bo uspelo zaustaviti korupcijo, ki sega že v sam vrh odločanja v državi?
Drži, da se je korupcija prerinila do samega vrha politike in odločanja. Uradnega položaja vendarle ne more zagrešiti nek nižji, običajni uradnik. Temveč uradna oseba ali funkcionar, ki v državi zaseda pomemben položaj. Oziroma najmanj pooblaščene uradne osebe, ki opravljajo pomembnejše službe v državni upravi. Nam je čisto vseeno kdo so te osebe, kdo so ta imena. Prizadevamo si samo, da potem, ko odkrijemo njihove nepravilnosti, napake oziroma zlorabe zberemo dovolj dokazov za ta kazniva dejanja. Še manj se oziramo na to, kdo stoji za njimi. Enako strogo obravnavamo vse. In za nas so to storilci kaznivih dejanj, nič drugega. Tu ni milosti. Zakon velja za vse v tej državi enako in vsi ga moramo spoštovati, brez popuščanj. Ne bom rekel, da je to delo vedno lahko. Ni. Občasno smo deležni raznih, enkrat bolj enkrat manj intenzivnih pritiskov.
Čigavih največkrat?
Ne želim nikogar izpostavljati, saj vem, da bi s tem lahko po nepotrebnem obremenjeval sodelavce, ki pa se na te pritiske niti ne ozirajo. Delajo res profesionalno in zato ne dovolim, da bi kdorkoli sploh poskušal vplivati nanje. Kot direktorju takšne policijske agencije, mi je jasno, da bo vedno nekdo nasprotoval postopkom, ki jih vodimo. V teh postopkih nam vedno nasproti stojijo osumljenci in njihovi odvetniki. Mi pa smo pri tem dolžni stati na lastnih stališčih, dokazih. Zato, da varujemo interese BIH kot države. Pri preiskavah se ne oziramo na narodnost osumljecev, državljanstvo osumljencev, še manj versko pripadnost, barvo kože ali starost.
Sipa skoraj dnevno opravi hišne preiskave in aretacije, ki so v javnosti zelo odmevne...
Preiskave najhujših oblik finančnega kriminala vodimo pospešeno in navzven niso toliko vidne. Odmevne so šele takrat, ko izvedemo aretacije določenih osumljencev. A to še ne pomeni, da te oblike kriminala ne razbijamo. Ogromno primerov oškodovanja državnega premoženja BIH smo v relativno kratkem času razrešili. Pretrgali smo tokove prenosa velikih vsot denarja, ki bi moral končati v državnem proračunu in bi moral biti namenjen za potrebe države in državljanov, a je končal na računih posameznikov, ki služijo s sumljivimi posli. Nam je jasno, da teh tokov državnega denarja na račune posameznikov, nikakor ne usmerjajo zgolj ti posamezniki. Za to je potrebna dobro usklajena sprega, cela vrsta ljudi, ki izvede takšno kaznivo dejanje. Zlasti in predvsem ljudi na vodilnih položajih v državi, družbi in gospodarstvu. Tistih, od katerih pričakujemo, da bi zaščitili interese države.
Zato sledite njim?
Vsekakor. Do teh utaj, poneverb, goljufij zagotovo ne da vanje ne bi bili vpleteni oziroma sodelovali državni uslužbenci, uradniki, uradne osebe carinske uprave in tudi policije. Glede tega se ne slepimo. Preiskave zaradi teh oblik kriminala zato trenutno vodimo tudi proti številnim sodelavcem, oziroma zaposlenim v lastnih vrstah. Proti policistom, ostalim pooblaščenim uradnim osebam, carinikom. Nekaj smo jih že aretirali in predali tožilstvu. V kratkem pa bomo nekaj večjih preiskav tudi dejansko zaključili.
Koliko teh vplivnežev pa je bilo tudi dejansko obsojenih, zlasti zaradi dokazov, ki jih je zbrala Sipa?
Lahko zagotovim, da je Sipa, še posebej v lanskem letu, v boj proti korupciji, pa tudi proti terorizmu, organiziranemu kriminalu, vojnim zločinom in gospodarskim-finančnim kriminalom, uperila čisto vse svoje razpoložljive kapacitete in moči. Posledično pa dosegla dobre rezultate, zaključila številne preiskave, ki so pomembne tudi za vsesplošni razvoj države. Ampak na to, kako uspešna pri odkrivanju in pregonu tega kriminala je Sipa, lahko odgovorita le tožilstvo in sodišče BIH. In to tudi dokažeta, saj se ta pregon namreč ne zaključi, ko policija vloži kazensko ovadbo, boj proti kriminalu bi se moral tu šele nadaljevati in stopnjevati. Jaz pa nikakor nisem in ne morem biti zadovoljen s trenutnimi dosežki boja proti gospodarskemu kriminalu in korupciji v BIH. Sipa je samo v lanskem letu vložila precej kazenskih ovadb zaradi sumov korupcije zoper med drugim vplivne posameznike v družbi. Potem pa je obravnava teh kazenskih ovadb in teh kaznivih dejanj nenadoma ali zastala na strani pravosodja ali pa na koncu ni prinesla nekih pozitivnih zaključkov. Čakamo jih tako mi v Sipi kot državljani. BIH ne bo nikoli dosegla napredka v boju proti korupciji, če se vse institucije v državi ne bodo maksimalno borile zato.
Številni, ki ta trenutek po različnih mestih v BIH s protesti opozarjajo prav na to prepredenost korupcije v državi, so prepričani, da je kljub trdnim dokazom še vedno premalo obsojenih za ta dejanja...
Lahko rečem samo to, da je Sipa oziroma policija samo eden od stebrov odkrivanja in pregona kriminala. Dejstvo je, da samo policijska preiskava, policijsko delo zagotovo ne more biti dovolj za obsodbo. Če preiskavo potem s podobno vnemo, kot pred njim policija, nadaljuje še tožilec, je zadeva dobro podkrepljena z dokazi in tako lahko zelo hitro poslana sodišču, da obravnava dalje in nato razsodi. Zagotovo ni dobro, da so ljudje na ulici zdaj prepričani, da se policija proti korupciji bori bolj vneto kot tožilstvo ali sodišče. Mi vsi skupaj, vključno z mano, opravljamo pomembne funkcije v državi. Ljudje od nas pričakujemo, da bodo živeli v miru, varni in da bo v državi nad vsem vladala vladavina prava. Tožilstvo in sodišče podata le končni pečat vsem policijskim aktivnostim, preiskavam. A nenazadnje, to so tri državne institucije, ki nikakor ne smejo poudarjati, kako nečesa ne morejo rešiti, ampak vedno ponuditi neskončno možnosti kako preiskavo začeti in opraviti. V kolikor pa vodilni v teh institucijah ocenimo, da tega ne zmoremo, se mi zdi edino pošteno, da s teh vodilnih položajev odidemo. Državljani in tudi oblast ne želijo poslušati, česa vse ne moremo preganjati ali rešiti, temveč samo kako in kdaj bomo to rešili. Logično, saj nas k temu zavezuje tudi zakon in tudi redno smo plačani zato.
Vam to uspeva? Ali denimo dobro sodelujete s tožilstvom?
Iskreno žal opažam, kot da pogosto nismo niti na istih straneh v boju proti kriminalu oziroma v določenih konkretnih primerih. To se meni zdi nerazumljivo, nepojemljivo. Tožilstvo in policija morata res dejansko delovati kot dva ločena organa. Ločena, a z istim, skupnim ciljem, torej s skupno glavo.
Kje ste se nazadnje razšli?
Ko so junija lani preiskovalci Sipe odkrili skrivališča velikih količin orožja, na severu BIH. Med drugim okoli 600 raketnih projektilov. Od tedaj do tega trenutka preiskovalci niso prejeli niti enega navodila, ene usmeritve pristojnega tožilstva, od katerega se pričakuje, da bo preiskavo vodilo, kako naj se ta preiskava okoliščin in izvora tega orožja nadaljuje. Mislim, da se nikjer drugje na svetu kaj podobnega ne bi smeli niti zgoditi. Da bi se v katerikoli drugi državi odkrila tako velika količina orožja, s katero se lahko destabilizira ne le država, temveč tudi sosednje države v regiji in bi tisti, ki so plačani zato, da vendarle že po svoji uradni dolžnosti, preganjajo storilce kaznivih dejanj, tako zavračali vsakršno sodelovanje v preiskavi. Pa samo pomislite kaj bi se lahko zgodilo, kakšne hude posledice bi lahko nastale, če bi iz kakršnegakoli razloga uporabili samo en kos tega orožja, torej, da bi eksplodiral le en projektil. Sipa kljub temu nadaljuje preiskavo in preverja ali so podobna skrivališča orožja še kjerkoli drugje po državi.
Ali je potem že znano, kdo in zakaj je to orožje skril?
Takšna skrivališča so nedvomno največja potencialna nevarnost za ljudi. Ne bi bilo dobro, da do tega orožja kakorkoli pridejo določene kriminalne združbe, teroristične skupine. S takšno količino orožja se lahko praktično destabilizira mir in varnost v vsaki državi. Da bo jasno, v tem postopku mi ne preiskujemo nekega nedolžnega nedovoljenega skrivanja državnega orožja. Govorimo o spodkopavanju ustavnega reda BIH. Zato smo kazensko ovadili več oseb, med drugim vidne politike in funkcionarje. Razpolagamo namreč s trdnimi dokazi, da so odredili posameznikom naj skrijejo to orožje. Namesto, da bi orožje predali, kot bi morali, ob koncu vojne v BIH v devetdesetih letih. Sumimo, da poleg dveh skrivališč na severu BIH, obstaja še mnogo več zdaj še neodkritih skladišč v drugih delih BIH. Prejeli smo namreč kar nekaj informacij o teh možnih lokacijah. In nedvomno bomo preverjali in iskali tako dolga, da ne razkrijemo vseh.
Ali je bilo to orožje namenjeno tudi uporabi na protestih, ki po BIH potekajo trenutno?
Nismo prepričani. Tudi nas namreč zanima, zakaj bi nekdo sploh skril ali potreboval toliko orožja, glede na to, da je vojna že končana, da v državi vlada mir in urejena zakonodaja. Mi nismo odkrili zakopanih nogometnih žog. Če bi jih, bi bilo jasno, da nekdo skrivaj načrtuje neko nogometno, športno aktivnost. Našli smo vojaške projektile, ki imajo svoj namen in so zato nevarni. Ne samo za skladiščenje, temveč tudi za uporabo.
Kaj sploh dela SIPA?
Sipa je FBI v BIH. Kratica Sipa je oznaka za Državno agencijo za preiskave in zaščito. To je samostojna organizacija v okviru Ministrstva za varnost, pri čemer imamo pristojnost za svoje operativno delo na področju celotne BIH. Odkrivamo in preiskujemo vsa kazniva dejanja, ki jih opredeljuje kazenski zakonik BIH in izvršujemo vse odredbe, ki jih izdaja tožilstvo BIH in Sodišče BIH. Naša osrednja naloga pa je boj proti organiziranemu kriminalu, najhujšim oblikam finančnemu/gospodarskemu kriminalu in terorizmu ter preiskava in pregon vojnih zločinov.
Kaj točno pa SIPO te trenutek najbolj zaposluje?
V BIH sta denimo organizirani kriminal in terorizem tesno povezana. Zato se enako močno borimo proti vsemu in na vseh straneh kriminala. Preprosto ni mogoče izpostaviti samo enega dela odkrivanja kriminala. Zavedamo se, da če denimo ne bomo odkrivali, preiskovali, preganjali kazniva dejanja vojnih zločinov, lahko ta oblika kriminala preraste v organizirani kriminal, davčnimi utajami, prevare, gospodarski kriminal, preko tega pa na koncu lahko začnejo storilci teh kaznivih dejanj sodelovati še pri pranju denarja za financiranje terorističnih organizacij. In nanje smo izjemno pozorni pri odkrivanju kriminala. Težko je denimo razbijati teroristične organizacije, če ne pretrgaš tudi finančnih tokov financiranja delovanja teh organizacij. Terorizem pa se večinoma organizira iz poslov organiziranega kriminala, od združb, ki preprodajajo droge, se ukvarjajo s protstitucijo ali celo trgovino z ljudmi.
Kako pa SIPA sploh začne odkrivati določena kazniva dejanja, predvsem na podlagi lastnih zaznav ali prijav, ki jih prejme od posameznikov ali institucij v državi?
SIPA deluje preko osrednjega središča v Sarajevu in še štirih centrov na štirih drugih lokacijah po državi. Torej poleg Sarajeva še v Tuzli, Banja Luki, in Mostarju. Znotraj SIPE deluje ločeno na vseh štirih lokacijah močan aparat preiskovalcev in ločeni obveščevalno-varnostni oddelek, ki delujejo na vseh področjih varovanja in zagotavljanja varnosti. Kar pomeni, da določene informacije o kaznivih dejanjih pridobivamo sami, določene od ljudi, posameznikov, ki tudi sicer kakorkoli pomagajo. sodelujejo z organi odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v državi. Znotraj SIPE potem v vsakem posameznem primeru oblikujemo preiskovalne skupine, ki so potem samostojni in tudi odgovorni za vodenje celotnega preiskovalnega postopka do aretacije storilcev in njihovega zaslišanja na tožilstvu. Takoj po aretaciji osumljence kaznivih dejanj namreč predamo tožilstvu, ki opravi z njimi zaslišanje.
Ali v te preiskovalne skupine vključite tudi preiskovalce tujih policij? Sodelujete s tujimi varnostnimi organi?
SIPA je pravzaprav nastala predvsem zato, da se tudi BIH oblikuje nek verodostojen partner za operativno mednarodno sodelovanje pri zagotavljanju varnosti v celotni regiji in tudi Evropi nasploh. Zato se preko čimboljšega sodelovanja z njimi trudimo za zaupanje tujih varnostnih organov. Ta trenutek s svojimi operativnimi aktivnostmi sodelujemo pri preiskavi določenih kaznivih dejanj z organi sosednjih držav. To sodelovanje moramo še naprej karseda krepiti. Boj proti organiziranemu kriminalu ni naloga samo ene in v eni državi. Organizirani kriminal se ne začne in konča v eni državi. za ta kriminal meja ni. Resnično dober boj proti tem oblikam kriminala lahko izvede le več varnostnih organov v večih državah skupaj, združeno. Popolno zmotno bi bilo slepo živeti v prepričanju, da zmore vsaka država te oblike kriminala izkoreninit sama. To je nemogoče!
Zakaj?
Zato, ker tudi kriminalne združbe delujejo tako, združeno in v večih državah. Izvršitelji kaznivih dejanj tako živijo in delujejo v eni državi, organizator teh kriminalnih poslov v drugi državi, posledice tega kriminala pa nastanejo v drugih državah. Mi pri pregonu kriminala odlično sodelujemo s policijami v sosednjih državah, v Srbiji, na Hrvaškem, v Sloveniji in Črni gori, pa tudi s francoskimi, avstrijskimi, nemškimi in madžarskimi kolegi smo do zdaj vedno odlično sodelovali.
Ali dokazi, ki jih zberete v teh državah veljajo, so v postopkih pred sodišči denimo priznani kot zakoniti?
Z zbiranjem dokazov na primer za kolege iz držav Evropske unije nimamo nikakršnih težav. Vedno namreč se namreč držimo vse pravil mednarodne pravne pomoči in operativnega sodelovanja z njimi, kar pomeni, da vedno upoštevamo/spoštujemo njihove zahteve oziroma zahteve, ki jih pri pridobivanju dokazov nalaga tako naša zakonodaja v BIH kot tudi zakonodaja v ostalih državah.
Kje pa je SIPA najmočnejša, najbolj uspešna?
Ko sem nastopil to službo, prevzel položaj direktorja SIPE sem najavil, da bo ta agencija najbolj udarna borka proti vsem oblikam kriminala. Najavil sem, da bo pri svojih aktivnostih neizprosna. Od tedaj dalje vodimo ogromno postopkov in drugih operativnih postopkov. Denimo do tega trenutka smo v eni najosežnejših kriminalističnih akcij po vsem Balkanu razrešili 13 do zdaj vrsto let neraziskanih umorov in likvidacij. Pri čemer hkrati razbijamo največje kriminalne združbe v BIH, ki stojijo za temi umori. Združbe, ki so dolga leta delovale tudi v drugih, zlasti sosednjih državah.
Ali je BIH izhodišče oziroma točka, kjer se posamezniki "urijo" za določena kazniva dejanja in od koder tokovi denarja, pridobljenega s kaznivimi dejanji, denimo pranjem denarja nezakonito potujejo proti Iranu, Siriji ali drugam, kjer se s tem denarjem potem financirajo druga kazniva dejanja ali kriminalne združbe, teroristične skupine?
BIH je le del ozemlja nekdanje Jugoslavije, ki je preživelo krvavo obdobje, vojno. Takrat je ogromno ljudi BIH zapustilo. Takrat so se razvijale različne neformalne zaščitne, obrambne sile, strukture posameznikov, ki so se združevali v boju proti nasprotnikom v tej vojni. Ogromne količine orožja so bile nenadoma dostopne prakrično vsem, ki so se borili na eni ali drugi strani. Pojavili so se številni tako imenovani plačanci, zlati tujci, ki so bili poslani v BIH, da bi se borili proti določeni strani v vojni. S tem pa dobro zaslužili oziroma se okoristili. Številni so v BIH ostali tudi po koncu vojne. Sumimo, da so se mnogi povezali s posamezniki iz tako imenovanega kriminalnega podzemlja, tako doma kot združbami v tujini. Ko pa zdaj spremljate različne dogodke, povezane s terorističnimi skupinami, opazite, da se BIH pogosto omenja kot ena od možnih skrivališč teh skupin. Oziroma kot lokacija, kjer se posamezniki urijo za priključitev terorističnim skupinam. V medijih, žal zlasti prav doma v BIH se pogosto ustvarja povsem napačna slika realnega dogajanja. Ustvarja se občutek kot da vsi državljani BIH pripadajo najbolj skrajni verski skupini islama, vahabitom. In da so posledično vsi potencialni teroristi. To sploh ne drži! V Sipi smo resnično pozorni in preiskujemo le posamezniki, ki prestopijo meje zakona. Opažamo, da številni državljani BIH trenutno sodelujejo celo na številnih bojiščih oziroma vojnih območjih po Afganistanu, Siriji, Iranu in ostalem delu tako imenovanega arabskega sveta. Nekaj se jih je od tam že vrnilo, iz različnih razlogov. Prav oni, po naši oceni, predstavljajo trenutno eno največjih nevarnosti oziroma grožnjo varnosti državljanov BIH, BIH in ostalih držav v regiji. Zato, ker se načrtno izobražujejo za določene nasilne, teroristične akcije, ki se morebiti načrtujejo. In to ni šala. Zato moramo vse institucije v BIH, ki smo dolžne zagotavljati mir in varnost prebivalcev, v boju proti vsem oblikam kriminala stopiti skupaj, ravnati odgovorno. Opozarjam, da se BIH trenutno nahaja neposredno ob meji z Evropsko unijo. ob Hrvaški. Dokazati moramo, da smo v boju proti kriminalu njim res najboljši partner. Mi smo dolžni opazovati gibanje teh posameznikov, spremljati poti tako znotraj BIH kot tudi po regiji. Slediti njihovim povezavam v tujini. Le s pomočjo neprestanega nadzora in tujih policijskih agencij in drugih varnostnih organov pa nam bo še dejansko uspelo zapreti njihov krog oziroma ustaviti te poti. Običajni ljudje seveda tega, da policija intenzivno seka določene poti kriminala, ne bodo opazili in je tako tudi prav. Policija je vedno najbolj uspešna v pregonu tistih kaznivih dejanj, o katerih mediji ne pišejo oziroma za katere sploh nihče, razen preiskovalcev, ne ve, da se dogajajo. Takrat lahko policija marsikakšno kriminalno dejanje zaustavi že pri poskusu, pomeni, da se dejanje potem sploh ne izvrši. Takšnih primerov je bilo v BIH v zadnjih letih kar nekaj.
Ali ta urjenja, usposabljanja posameznikov za odhod na bojišča v arabskem svetu, financira tamkajšnja politika, države ali celo določene verske skupnosti, centri teh držav, ki delujejo v BIH, Sarajevu?
Na to vam za zdaj še ne morem odgovoriti. Lahko napovem le to, da se bo za tiste, ki sodelujejo pri financiranju takšnih usposabljanj, slabo končalo. Sipa v boj proti njim vstopa s posebej zato izurjenimi preiskovalci in najbolj natačno preiskovalno opremo, med drugim za sledenje v boju proti terorizmu. Storilcem teh kaznivih dejanj naj bo jasno, da jim bo pot prekrižala precej bolje pripravljena ekipa, ki do njih ne bo milostna.
Večino opreme za delo Sipe so prispevale Združene države Amerike (ZDA). Kar pričakujejo v zameno? In zakaj je zanje pomembno, da so na preko donacij opreme, oblačil, obutve, oborožitve prisotne v BIH?
ZDA so resnično v zadnjih enajstih letih, kolikor deluje, ogromno vložile v Sipo. Od nas pa pričakujejo v zameno le tisto oziroma popolnoma enako kot državljanin BIH. Da mi opravimo svoje delo v pregonu kriminala in zagotavljamo varnost. Da pokažemo rezultate. Pričakujem, zavedam se, da ko ne bomo več pokazali pričakovanih, željenih rezultatov, ko ne bomo več učinkoviti, njihovega denarja, pomoči enostavno ne bomo več prejemali. V Sipi je trenutno zaposlenih preko 750 zaposlenih, policistov in ostalih preiskovalcev. Od njih zahtevam, da vsako informacijo o sumu kaznivega dejanja začnejo preverjajo v istem trenutku, ko jo prejmejo. In da se ne ozirajo na to kdo je osumljen in česa je osumljen. Nihče od osumljencev ne sme biti izvzet iz preiskave oziroma nihče ne sme biti priviligiran. Mislim, da smo to zdaj že pokazali in dokazali. Prepričan sem, da nam prav zato zaupajo tudi sami državljani, ki z nami pri odkrivanju kriminala tudi pogosto sodelujejo, pomagajo s koristnimi informacijami, za katere vedo, da jih ne bom zlorabili v korist osumljencev.
Koliko vam zaupa politika? Tudi tisti del, ki se znajde v vašim preiskavah?
V politiki obstaja vedno poziciji in opozicija. Od vseh politikov pa pričakujem, da se vedejo kot normalni ljudje v družbi. Prepričan sem, da bo vsak politik, zlasti pa tisti, ki imajo družine in otroke, želel, da živijo v varni, mirni, razviti in stabilni državi.Mislim, da večina politikov, državnikov v BIH, predvsem tisti, ki delajo pošteno in v korist države, zato delo Sipe podpira in spoštuje. v to sem siguren. Sicer bi nas že ukinili in ne bi smeli več delati (smeh). Seveda pa v BIH obstajajo posamezniki, ki jih Sipa preiskuje, zato nam nasprotujejo na vse možne načine.
