Glede na vzporedne volitve švicarske javne televizije SF je podaljšanje dopusta zavrnilo 67 odstotkov volivcev
Referendum je potekal na pobudo sindikalnega združenja Travail.Suisse, ki meni, da tretjina švicarskih delavcev na delovnem mestu trpi zaradi stresa, prav dodatna dva tedna dopusta pa naj bi pomagala k boljšemu počutju. Ali bo referendum uspel, ni jasno, saj glede na zadnjo javnomnenjsko raziskavo, ki jo je izvedla švicarska televizija, podaljšanje dopusta podpira zgolj 30 odstotkov volivcev.
Na drugi strani pa sta podaljšanju dopusta nasprotovali vlada in delodajalci. Slednji so pred referendumom sprožili ostro kampanjo in med drugim poudarjali, da bi lahko podaljšanje dopusta občutno dvignilo stroške dela, ki so že sedaj visoki, škodilo konkurenčnosti in predvsem povečalo brezposelnost.
Ob tem so podajali ocene, da bi daljši dopusti mala in srednje velika podjetja lahko letno stali šest milijard frankov (pet milijarde evrov). Pred daljšimi dopusti so zadnje tedne volivce na ulicah, postajah in letališčih svarili plakati z napisi "Več dopusta = manj služb". Po mnenju sindikatov pa so delodajalci zgolj širili strah.
Omejili naj bi tudi število dopustniških domovanj v skupnosti
Švicarski volivci sicer danes odločajo tudi o vrsti drugih vprašanj. Na ravni vse države tako glasujejo tudi o tem, ali naj se število počitniških domovanj v določeni skupnosti omeji na 20 odstotkov.
Pobudo za ta referendum je sprožila hči odločnega švicarskega okoljevarstvenika Franza Webra, Vera Weber. Kot je poudarjala, je treba tovrstne gradnje, ki so se v zadnjih letih polno razcvetela predvsem v smučarskih letoviščih, ustaviti, saj da ogrožajo okolje, lokalno prebivalstvo pa se sooča z dvigom cen.
V Zürichu volivci medtem danes odločajo tudi o gradnji posebnih garaž, v katerih bi svoje usluge ponujale prostitutke. Pobudniki so mnenja, da bi prodajalke ljubezni s tem umaknili iz stanovanjskih sosesk. Tovrstne garaže bi bile pod nadzorom oblasti, prostitutke bi imele na voljo ginekološko službo, pristojni pa bi tudi lažje obračunali z nasilnimi strankami.
V Ženevi, kjer domujeta Svet ZN za človekove pravice in Mednarodni odbor Rdečega križa, pa volivci odločajo o tem, ali lahko oblasti vsakega, ki bi brez dovoljenja pripravil proteste, kaznujejo z do 100.000 frankov (83.000 evrov) visokimi kaznimi.
V skladu s sistemom neposredne demokracije lahko v Švici vsakdo zastavi referendumsko vprašanje, če v 18 mesecih zbere podporo 100.000 volivcev.
