Tako se evropske države pripravljajo na val beguncev

Varnostne, politične in družbene razmere v Afganistanu se po prevzemu oblasti s strani talibanov poslabšujejo, države članice EU pa po uspešnih evakuacijah pričakujejo večje število migrantov iz regije. Od večjega priliva migrantov iz Sirije zaradi vojne iz leta 2015 so bile ob mejah nekaterih držav članic EU postavljene ograje iz bodeče žice, da bi preprečili njihov prihod, kljub pravici do azila, ki jo zagotavlja mednarodno pravo.

Po raziskavi, ki jo je opravila nemška tiskovna agencija dpa, je več kot polovica držav članic do zdaj na mejah postavila fizične ovire, da bi otežila ali preprečila vstop na svoje ozemlje.

Iz Afganistana bo zaradi nevzdržnih razmer prišlo večje število ljudi in to po novih poteh, kot je čez Belorusijo. Nekatere države članice EU že razmišljajo o tem, da bi obstoječe ograje in zidove okrepili.

Avstrija

Avstrija je leta 2015 na meji s Slovenijo zgradila 4,4 kilometra dolgo ograjo, ki je bila delno odstranjena zaradi prehoda schengenske meje. Avstrijski premier Sebastian Kurz in nemška kanclerka Angela Merkel in sta se včeraj po srečanju v Berlinu strinjala, da je nujna humanitarna pomoč za podporo ljudem v Afganistanu in sosednjim državam. Po njunem je treba pomagati čim več ljudem v bližini njihove domovine. Je pa Kurz manj naklonjen sprejetju beguncev, saj je Avstrija po njegovih besedah že sedaj veliko prispevala in sprejela proporcionalno več ljudi.

Podobno avstrijskemu je tudi slovensko stališče. Da Slovenija ne podpira odpiranja humanitarnih koridorjev, je včeraj v Bruslju dejal notranji minister Aleš Hojs, s čimer je izzval kritike luksemburškega zunanjega ministra Jeana Asselborna zaradi zavračanja solidarnosti z Afganistanci.

V Sloveniji je prehod meje otežen z ograjo iz bodeče žice na skoraj polovici 500 kilometrov dolge meje s Hrvaško. Hojs namerava postaviti še dodatnih več deset kilometrov ograje z rezilno žico za več milijonov evrov.

Skupna izjava notranjih ministrov EU glede Afganistana
⤵️https://t.co/GEMPhVWFbm pic.twitter.com/deau9yuCzK

— Ministrstvo za notranje zadeve (@mnz_gov_si) August 31, 2021

Južna Evropa z ograjami

Tudi države na južnejših predelih Evrope se zatekajo k podobnim sredstvom. Grška vlada skuša preprečiti prehod zunanje meje EU s Turčijo ob reki Marici, pri čemer je postavila 27 km ograj na plitvih odsekih ob 11 km obstoječih ovir. Ograje spremljajo termografske kamere, droni in oprema Evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex. Prav tako je na mejnem trikotniku med Bolgarijo in Turčijo je postavljena bodeča žica, ob meji s severno Makedonijo pa so postavili 34 km dolgo ograjo.

Bolgarija je od leta 2017 ob celotni meji s Turčijo postavila 259 kilometrov dolgo ograjo z bodečo žico in termografskimi kamerami. Zaradi krize v Afganistanu je vlada naročila vojski, da pomaga nadzorovati meje.

Španija je tudi že v prejšnjih valovih migrantov v svojih enklavah na meji z Marokom postavljala visoke pregrade.

Pregrade tudi na severu

Vilnius je napovedal, da gradi 508 kilometrov dolgo mejo med Litvo in Belorusijo, pregrade pa že obstajajo ob meji z rusko enklavo Kaliningrad, ki so bile postavljene v času stopnjevanja napetosti z Rusijo leta 2017. Bodečo žico je vzdolž 37 kilometrov svoje meje z Belorusijo postavila tudi Latvija. Prav tako kot Estonija, gradi ograje tudi vzdolž ruske meje.

Na sporno ravnanje z begunci, od vračanja na Hrvaško, nasilne obravnave do odlašanja pri odločanju o prošnjah za mednarodno zaščito že več let opozarja več nevladnih organizacij. Od Slovenije zahtevajo pravično in vključujočo azilno politiko, ki spoštuje pravico do mednarodne zaščite in poveča kapaciteto integracijskih zmožnosti.

Junija 2018 je Varuh človekovih pravic kot odziv na očitke o nezakonitih vračanjih migrantov na Hrvaško začel z izvajanjem nenapovedanih obiskov policijskih postaj. Poročilo, izdano v juliju 2021, ugotavlja, da so preiskave odkrile številne nepravilnosti, med drugim odsotnost individualne obravnave in neustrezno dokumentiranje postopkov. ''Varuh se je seznanil tudi z notranjimi smernicami, ki so vključevale navodilo, naj se hrvaškim organom preda vsakega posameznika, katerega postopek je vodila mešana slovensko-hrvaška policijska patrulja, čeprav je namero za vložitev prošnje za azil izrazil v Sloveniji. Večina migrantov je s strani slovenskih organov vrnjena na Hrvaško in v druge sosednje države, ne da bi jim bila izdana pisna odločba, zato nimajo dostopa do pravnega sredstva za izpodbijanje vrnitve ali predaje,'' so zapisali v poročilu o stanju človekovih pravic migrantov na mejah.

dezurni@styria-media.si