"Nekega jutra na Brionih sva z bratom Joškom še v pižamah stekla iz sobe po stopnicah ter po tleh vrgla dedkov klobuk in še neke stvari. Objel naju je in rekel, da preživlja najlepše trenutke življenja."
S temi besedami Zlatica Broz ob današnji obletnici Titove smrti za agencijo Tanjug začenja zgodbo o svojem dedku; državniku in voditelju Josipu Brozu Titu, katerega predsednikovanje je močno obeležilo in zaznamovalo nekdanjo Jugoslavijo.
Zlatica BrozVeliko dobrega je zapustil celi Jugoslaviji in narodu. Mislim, da nisem neobjektivna, ko govorim, da smo takrat uživali ugled v svetu, spoštovanje. Če za popotnika iz Jugoslavije, ki nekje na svetu ni mogel razložiti od kod prihaja, kje je njegova država Jugoslavija, je bilo dovolj, da je rekel Tito in vsi so ga sprejeli srčno in toplo.
Družine niso za revolucionarje
"Moji spomini na deda segajo v zelo zgodnje otroštvo, saj sva brat in jaz po ločitvi staršev ostala pod njegovim okriljem; živeli smo v hiši poleg rezidence, pazili pa sta naju teti Saveta in Marija, kot tudi Titova soproga, teta Jovanka,“ govori Zlatica.
Titov odnos do vnukov je bil neposreden, vsako srečanje, vsak doživljaj je bil naraven, govori Zlatica in dodaja, da je dedka videvala v različnih situacijah; tako delovnih kot prostočasnih, ko je čas preživljal z njima. "Pogosto je povedal, da mu je težko, saj so družine revolucionarjev obsojene na preživljanje časa brez njih,“ se spominja Titova vnukinja.
Nadaljuje, da so spomini nanj izredno topli. "Ded nas je spoštoval kot osebnosti, mi pa njega. Nismo ga želeli obremenjevati z našimi težavami, čeprav smo vedeli, da se nanj lahko obrnemo v vsakem trenutku.“ Ob napakah – tako Zlatka – je Tito rekel: "Če napako lahko popraviš, jo popravi. Če ne, se na njej nekaj nauči."
Državniki na zasebnih obiskih
Zlatica se v intervjuju za Tanjug spominja dni, ki so jih preživljali na Brionih, ob čemer se obregne tudi na hedonistični način življenja, ki ga Titu še danes zamerijo. Vnukinja govori, da bi se temu prej lahko reklo vsestranskost osebnosti, ki jo je zanimalo veliko stvari in ki se je želela veliko tega naučiti.
Na Brionih so jih obiskovali številni državniki na zasebnih obiskih: tako je še kot otrok spoznala britansko kraljico Elizabeto drugo, grški kraljevski par, egiptovskega predsednika Naserja.
Glede "prednosti“ priimka Broz Titova vnukinja pravi, da je v času dedovega predsednikovanja priimek prej prinašal obveznosti, predvsem pa pričakovanja, saj se je od nje in brata pričakovalo, da bosta "otroka za zgled“.
Najlepša država na svetu je Jugoslavija
"Ded mi je pripovedoval, da je prepotoval ves svet, da je videl številne narode, države, vendar da tako lepe dežele, kot je Jugoslavija, ni nikjer,“ pove Zlatica in doda, da je razpad države osebno izredno težko doživljala.
Pravi, da se ni bala za svojo ali za varnosti svoje družine, saj so ljudje v Beogradu še danes naklonjeni njenemu poreklu. Neprijetnosti je doživljala le s strani intelektualcev, ki se "grobo izražajo o dedu“. Poudari, da pripada generaciji, ki je bila vzgojena v duhu bratstva in edinstva, ko nihče nikogar ni vprašal "od kod si" in "kaj si“ ter da je bilo v teh časih veliko več medsebojne pomoči. "Med ljudmi je bilo veliko več človečnosti, ni bilo ekonomskih razlik, vsi smo hodili v iste šole, se učili ter dobivali tako dobre kot slabe ocene.“
Titova vnukinja doda, da nihče izmed nas nima pravice, da sodi, negira in omalovažuje vojne generacije, ki so se z neopisljivim žarom borile za svobodo, ki so nato izgradile državo in humano družbo, v kateri se je napredovalo čisto vsak dan.
