Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo izrazil pripravljenost severnokorejska vojaka, ki ju je zajela ukrajinska vojska, vrniti Pjongjangu, če bo ta omogočil njihovo zamenjavo za ukrajinske vojake v ruskem ujetništvu.
Ukrajinska vojska je ranjena severnokorejska vojaka po lastnih navedbah zajela v četrtek v ruski obmejni regiji Kursk. Kot je na družbenem omrežju X v nedeljo zapisal Zelenski, bo Ukrajini nedvomno uspelo zajeti še več severnokorejskih vojakov. "Samo vprašanje časa je, kdaj bo našim vojakom uspelo zajeti še druge," je poudaril.
"Ukrajina je (severnokorejskemu voditelju) Kim Jong-unu pripravljena izročiti njegova vojaka, če ju bo lahko zamenjal za naše vojake v ruskem ujetništvu," je nadaljeval v sporočilu na omrežju X. Ob tem je objavil kratek videoposnetek zaslišanja moških, ki sta predstavljena kot severnokorejska vojaka. Eden od njiju ima obvezano čeljust, drugi pa obe roki.
Zelenski je na ukrajinski televiziji po poročanju tiskovne agencije Reuters dejal, da je eden od zajetih vojakov izrazil željo ostati v Ukrajini, drugi pa se želi vrniti v Severno Korejo.
In addition to the first captured soldiers from North Korea, there will undoubtedly be more. It’s only a matter of time before our troops manage to capture others. There should be no doubt left in the world that the Russian army is dependent on military assistance from North… pic.twitter.com/4RyCfUoHoC
— Volodymyr Zelenskyy / Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) January 12, 2025
Ukrajinska varnostna služba SBU je sporočila, da je eden od zajetih severnokorejskih vojakov ukrajinskim predstavnikom povedal, da je mislil, da gre v Rusijo na usposabljanje, ne v boj. Pri njem so našli rusko vojaško izkaznico, izdano na ime druge osebe. Drugi vojak je bil brez dokumentov. Po navedbah SBU sta Severnokorejca trenutno v Kijevu, kjer sta na zdravljenju. Govorita le korejsko in ju zaslišujejo s pomočjo južnokorejske nacionalne obveščevalne službe, poroča britanski BBC.
Po podatkih zahodnih obveščevalnih služb se v ruski regiji Kursk proti Ukrajini bori okoli 11.000 severnokorejskih vojakov. Južnokorejska obveščevalna služba NIS je danes sporočila, da je v boju proti Ukrajini doslej umrlo približno 300 severnokorejskih vojakov. Po poročanju južnokorejske tiskovne agencije Yonhap je bilo še 2700 severnokorejskih vojakov ranjenih.
V poročilu NIS je navedeno, da obveščevalna služba velike izgube med njimi pripisuje njihovemu nerazumevanju sodobnega vojskovanja. NIS tudi navaja, da Pjongjang ranjene severnokorejske vojake spodbuja k samomorom, da jih Ukrajinci ne bi zajeli kot vojne ujetnike, še poročajo tuje tiskovne agencije.
Napad na Turški tok
Ukrajina je z brezpilotnimi letalniki napadla infrastrukturo plinovoda Turški tok, po katerem se ruski plin prek Turčije pretaka v Evropo, je danes sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Dodalo je, da je zračna obramba vse drone sestrelila, padajoči ostanki pa da so povzročili manjšo škodo.
Ukrajinska vojska je v soboto z devetimi droni napadla kompresorsko postajo v regiji Krasnodar, ki oskrbuje plinovod Turški tok, je navedlo obrambno ministrstvo in Kijev obtožilo, da je želel prekiniti dobavo plina evropskim državam. Zagotovilo je, da je zračna obramba vse drone sestrelila, padajoči ostanki pa da so povzročili manjšo škodo.
Napad sicer ni terjal žrtev in ni oviral delovanja postaje, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še dodalo ministrstvo.
Po plinovodu Turški tok se lahko letno pretaka 31,5 milijarde kubičnih metrov plina. Plinovod omogoča oskrbo jugovzhodne in južne Evrope z ruskim plinom mimo Ukrajine, ki je bila do nedavnega ključna tranzitna država za ruski plin, namenjen v Evropo.
Ukrajina je namreč v začetku leta zavrnila podaljšanje sporazuma o tranzitu plina z Rusijo. S končanjem tranzita prek Ukrajine in več kot dve leti po sabotažah plinovodov Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju se nekatere evropske države zdaj oskrbujejo z ruskim plinom le še prek plinovoda Turški tok in njegovega celinskega podaljška Balkanski tok.
Nekatere evropske države prav tako nabavljajo ruski utekočinjeni zemeljski plin (LNG), ki ga Moskva prevaža s tankerji.
EU je od začetka invazije na Ukrajino februarja 2022 znatno omejila uvoz ruskega plina. Nekatere vzhodne članice so sicer še vedno odvisne od njega, kar Moskvi letno prinaša približno pet milijard evrov. Po podatkih unije je ruski plin leta 2023 predstavljal manj kot deset odstotkov uvoženega plina v EU. Leta 2021 je denimo ta delež znašal 40 odstotkov, poroča britanski BBC.
dezurni@styria-media.si
Pa nehajte koliko časovnih pasov ima RU in kakšne rase ljudi tam sploh živijo. Ne morejo biti podobni vsi nam EU.
Raje se razpišite o tem koliko ton človeških organov se dnevno s helikopterji odpelje na Zahod !
Korejc se je odločil da bi se raje vrnil v S. Korejo. Kim ga bo tam vrgel sestradanim psom.