Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes pozvala državljane k varčevanju z energenti, da se bo lahko Evropa hitreje osamosvojila od ruskega plina, nafte in premoga. K temu lahko pripomore vsak, je dejala v jutranji oddaji na nemški televiziji ZDF.
V to sodijo programi varčevanja energije za gospodarstvo, novi načini dostave in izgradnja obnovljivih virov energije, je dejala. Prepričana je, da lahko Evropa, če to vse kombinira, hitreje postane neodvisna od ruskega plina, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Von der Leynova je stopila v bran politiki Evropske unije, da kljub vojni v Ukrajini, zaenkrat ne blokira uvoza energentov iz Rusije za razliko od ZDA. Sankcije proti Moskvi so bile usklajene skupaj z zahodnimi zavezniki, je zagotovila in pojasnila, da se ZDA lažje odrečejo uvozu nafte kot EU.
"Vedno moramo paziti, da cene nafte ne poskočijo, da ne narastejo preveč, saj bi nas to oslabilo," je pojasnila. "Predvsem gre za izbiro tiste poti, ki ima največji učinek pri ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, nam pa ne škoduje," je dodala.
Ob več kot dveh milijonih ukrajinskih beguncev je von der Leynova ocenila, da je to šele začetek. "Kmalu bomo imeli še precej večje številke," je dodala. Je pa pohvalila odprtost držav članic EU pri sprejemanju beguncev in njihovi integraciji.
Skokovita rast cen energentov zaradi ruskega napada na Ukrajino bo imela imela učinke, primerljive z naftno krizo leta 1973, je posvaril francoski minister na gospodarstvo in finance Bruno Le Maire. Trenutna energetska kriza je "po intenzivnosti in brutalnosti primerljiva z naftnim šokom iz leta 1973," je dejal na današnji novinarski konferenci.
"Kot veste, je odziv leta 1973 povzročil inflacijski šok, zaradi katerega so centralne banke močno zvišale obrestne mere, kar je zavrlo rast," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Le Maire. "Za to imamo ime: stagflacija, in točno temu se želimo v 2022 izogniti," je dodal.
Leta 1973 je svet namreč zajela naftna kriza, ki jo je sprožila jomkipurska vojna, ko sta Egipt in Sirija napadli Izrael. Šest arabskih članic skupine držav proizvajalk nafte Opec je razglasilo embargo na izvoz nafte v države, ki so podprle Izrael, predvsem ZDA. Cena nafte se je početverila na 11,65 dolarja za sod, kar je v zahodnih državah povzročilo recesijo in visoko inflacijo, navaja AFP.
Evropske cene plina in surove nafte so zaradi ruske invazije na Ukrajino ta teden poskočile na rekordne ali skoraj rekordne vrednosti zaradi strahov glede dobave. ZDA in Združeno kraljestvo sta v torek napovedali prepoved uvoza ruske nafte, kar je povzročilo novo rast cen. Cena za sod severnomorske nafte brent je tako danes dosegla skoraj 130 dolarjev za 159-litrski sod, še navaja AFP.
Srbija prepovedala izvoz pšenice in moke
Srbija bo v četrtek zaustavila izvoz pšenice, koruze in olja, da bi zagotovila dovolj hrane za domače potrebe, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v torek v intervjuju za srbsko televizijo TV B92 napovedal tudi oprostitev carinskih dajatev pri uvozu energentov.
Vučić je dejal, da se državljanom ni treba bati pomanjkanja hrane, ker ima Srbija za lastne potrebe več kot dovolj vsega. Prav tako po njegovih besedah zaradi ukrepov ni treba skrbeti malim kmetom, saj se prepoved izvoza nanaša predvsem na velika podjetja. Kot je dejal Vučić, se je v minulih dveh dneh izvoz pšenice in moke povečal do te mere, da ga je treba prepovedati. Srbija bo po njegovih besedah imela težave tudi, če Evropska unija prepove uvoz vseh energentov iz Rusije.
"Če bo sledila odločitev o prepovedi uvoza vseh energentov iz Rusije, potem imamo tudi mi problem, ker jih nimamo od kje dobiti. Ne nafta ne plin ne moreta pasti z neba," je Vučić dejal v torkovem intervjuju za provladno televizijo TV B92. Ob tem je dodal, da je vlada pripravila odlok o oprostitvi carinskih dajatev na uvoz energentov, kar bo veljalo tudi pri uvozu energentov iz držav tretjega sveta. Naftna industrija Srbije (NIS), ki je v večinski lasti ruskega energentskega giganta Gazprom Njeft, že išče možnost uvoza iz držav tretjega sveta, je pojasnil.
Vučić je v intervjuju še povedal, da cen elektrike v tem trenutku ne bodo dvigovali. Ko gre za vojno, pa ne pričakuje dopričakuje dogovora med Ukrajino in Rusijo, ampak močnejše nadaljevanje ruske ofenzive.
EU zaostruje sankcije proti Rusiji in Belorusiji
Članice EU so se danes v Bruslju dogovorile o razširitvi seznama kaznovanih ruskih vodilnih predstavnikov in oligarhov, vpletenih v rusko agresijo v Ukrajini, ter za izključitev treh beloruskih bank iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift, je francosko predsedstvo Sveta EU sporočilo na Twitterju.
Dogovor po navedbah francoskega predsedstva vključuje naslavljanje problema izogibanja sankcijam z uporabo kriptovalut, dopolnjuje seznam tehnologij in blaga, za katera velja prepoved izvoza, ter sankcije, ki se nanašajo na pomorski sektor.
Članice so se na sestanku na veleposlaniški ravni dogovorile tudi za tesnejše usklajevanje pri izvajanju že sprejetih sankcij. Dosedanji trije svežnji ukrepov so najostrejše sankcije v zgodovini EU.
Pripravljajo nove sankcije
Evropska komisija sicer pripravlja tudi nove sankcije, ki bi lahko, kot je minuli petek napovedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell, vključevale izključitev še več ruskih bank iz sistema Swift. EU je za zdaj iz tega sistema izključila sedem ruskih bank, tudi drugo največjo VTB.
Ni pa iz Swifta izključila ključnih ruskih bank Sberbank in Gazprombank, preko katerih poteka plačevanje ruskega plina in nafte, ker članice unije skrbi, da bi lahko to privedlo do zvišanja že tako visokih cen energije. Bank sicer ni mogoče izključiti le za nekatere vrste transakcij, temveč le v celoti.
Sankcije, o katerih so se danes dogovorili veleposlaniki članic pri EU, bodo članice uradno sprejele po pisnem postopku, predvidoma danes popoldne. Veljati začnejo po objavi v uradnem listu EU, ko so znane tudi podrobnosti uvedenih sankcij.
Tile vodje EU, nimajo stika z realnostjo. Oni, ki imajo polne riti vsega, nas rinejo v revščino.