Zadnja leta pred razpadom Sovjetske zveze je država zapadla v globoko gospodarsko in politično krizo. Gorbačov, ki je na oblast prišel leta 1985, je državo močno zadolžil, vse bolj nezadovoljni pa so bili tudi prebivalci. V 15 sovjetskih republikah so se tako leta 1990 začeli krepiti nacionalisti, ki so želeli razglasiti neodvisnost posameznih držav, kar je že nakazovalo na konec skupne države.
V Baltskih državah so tako že sprejeli zakone, ki so dali prednost domačih jezikov pred ruskim. Ker se Gorbačov za to ni zmenil, je Armenija sprejela ustavni zakon, ki je določal, da so njeni zakoni nad zakoni Sovjetske zveze.
Tudi ta odločitev v Kremlju ni povzročila večjih razburjenj, zato je Litva marca 1990 razglasila neodvisnost. Kljub temu, da je sovjetska vojska krvavo zatrla težnje seperatističnega gibanja, so se za to odločile tudi druge države v okviru Sovjetske zveze.
Še zadnji korak pred razpadom zveze je bil razpis referenduma marca 1991, na katerem so se volivci odločali, ali naj razpade Sovjetska zveza.
Kljub temu, da je za to glasovalo 76 odstotkov volivcev, je bila usoda skupne države že zapečatena. Gorbačov je za 20. avgust leta 1991 sklical sestanek vodij držav Sovjetske zveze, na katerem bi razpravljali o tem, kako ukiniti Sovjetsko zvezo in oblikovati novo obliko države.
Neuspeli državni udar
Za tamkajšnje privržence Sovjetske zveze je bilo to preveč. Dan pred sestankom, 19. avgusta pa se je zgodil državni udar. Zagrizeni komunisti so sporočili, da je sovjetski partijski voditelj Mihail Gorbačov iz zdravstvenih razlogov odstavljen.
Poskus puča je takrat naletel na ogorčen odpor ruskega predsednika Borisa Jelcina. Na ulice je šlo več sto tisoč ljudi, ki so želeli nadaljevati pot k večji demokraciji. Poslopje parlamenta so varovale v naglici postavljene barikade. Jelcin je s tanka pozval k splošni stavki.
Tri dni kasneje, natančnje 21. avgusta je vojska državni udar uspela zatreti in Gorbačov se je lahko vrnil na mesto predsednika in tako je nadaljeval s svojim projektom o ustanovitvi nove povezave držav.
Z voditelji Armenije, Belorusije in centralnoazijskimi sovjetskimi republikami je tako podpisal tudi sporazum o skupni povezavi držav. A kljub temu se v drugih državah s tem težnje po osamosvojitvi niso ustavile. Prvega decembra so tako Ukrajinci na referendumu glasovali za neodvisnost države.
Konec 8. decembra 1991
Dokončni konec Sovjetske zveze pa je bil razglašen osmega decembra 1991 s podpisom sporazuma v lovski koči blizu Bresta v Belorusiji razglasili razpustitev skupne države. Sporazum so v tajnosti podpisali Boris Jelcin, Stanislav Šuškevič in Leonid Kravčuk.
Zveza sovjetskih socialističnih republik ZSSR ali krajše Sovjetska zveza je bila ustanovljena leta 1917 in jo je do prvih začetkov njenega razpada sestavljalo 15 sovjetskih socialističnih republik.
Še danes nihče v svetu prav ne ve kako je Gorbačovu uspelo uničiti Sovjetsko zvezo. CIA tega še ni dognala, niti ni uspela takrat slediti razpadu Sovjetske zveze. Podatki o tem koliko denarja si je Gorbačov sposodil na zahodu so… ...prikaži več še danes neke vrsta državnih tajn. Pravzaprav je Gorbačov s temi dolgovi ki jih je ustvaril, prodal ZSSR. Zgodl se mu je še Černobil ki je "snedel" 40 milijard dolarjev za sanacijo(??), in tu je bil konec.