Najnovejša znanstvena dognanja potrjujejo domnevo, da so bile za izumrtje mamutov krive podnebne spremembe.
Britanski in švedski raziskovalci so analizirali 88 vzorcev kosti, zob in oklov mamuta ter iskali kodo v genetskem zapisu, ki se prenaša po materini liniji.
Tako so oblikovali družinsko drevo mamutov za obdobje 200 tisoč let na območju severne Evrazije in Amerike.
Ugotovili so, da sta bili dve spremembi v populaciji teh velikih živali, obe pa sta se zgodili v času med dvema ledenima dobama.
Prilagojeni na mraz, ne na vročino
V toplejšem obdobju pred 120 tisoč leti je število mamutov upadlo, spremembe pa so nastale tudi pri območju poselitve, kar je pozneje vodilo v pojav nove vrste mamuta, ki je živela v zahodni Evropi.
Nato je spet sledilo hladnejše obdobje in mamuti, ki so bili zelo dobro prilagojeni na mraz, so spet zavladali severnemu delu Evrazije ter se razširili v Severno Ameriko, kamor so prišli prek zaledenelega Beringovega preliva.
Ko je podnebje znova postalo toplejše, se je število mamutov zmanjšalo, njihov habitat pa je bil omejen na manjša območja, dokler niso dokončno izumrli. Kaj natančno se je zgodilo, sicer še vedno ostaja nejasno in bodo potrebne dodatne raziskave.
Še raziskujejo
Te bodo opravljali na otoku St. Paul ob obali Aljaske ter na otoku Wrangel blizu Sibirije, kjer so mamuti živeli najdlje, so povedali znanstveniki z univerz v Londonu in Stockholmu, ki so sodelovali v raziskavi. Na teh otokih naj bi mamuti živeli do pred 6.000 leti, kar je kar 5.000 dlje kot drugod.
Nekateri znanstveniki sicer domnevajo, da je bil za dokončno izumrtje mamutov kriv človek, ki jih je lovil.
Mogoče so tudi njih škropili iz letal, da bi čimprej zreducirali populacijo in zavrli plodnost, tako kot se danes ponavlja.