Prehodni ukrajinski predsednik Aleksander Turčinov je posvaril pred nevarnostjo separatizma v državi, saj ima odstavljeni predsednik Viktor Janukovič številne privržence na vzhodnem, proruskem delu države.
Iz neznanega razloga so imenovanje nove vlade prestavili do četrtka, je pa parlament danes z veliko večino potrdil zahtevo, naj Janukoviču sodijo pred mednarodnim sodiščem ICC zaradi smrti več kot 100 ljudi ob policijskem nasilju na protestih minuli teden. Ker pa Ukrajina ni podpisnica konvencije o ICC, haaško sodišče primera morda ne bo sprejelo, poroča BBC.
Nekdanja premierka Julija Timošenko, ki so jo v soboto v slabem zdravstvenem stanju spustili na prostost, je zavrnila možnost, da bi bila spet premierka.
Rusija proti zgodnjim volitvam
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes ocenil, da Ukrajina ne bi smela izvesti za maj napovedanih predčasnih predsedniških volitev. Te bi po njegovem mnenju pomenile kršitev prejšnji teden sklenjenega dogovora med odstavljenim predsednikom Viktorjem Janukovičem in opozicijo.
Dogovor med Janukovičem in opozicijo je v soboto v veliki meri izgubil pomen, saj je opozicija po odhodu Janukoviča iz Kijeva prevzela oblast in predsednika odstavila. A Lavrov vztraja, da bi ga strani morali spoštovati.
Da bi Ukrajino znova pripeljali na pot pravne države, bi morali nasilje prenehati in začeti dialog za nacionalno spravo, je menil Lavrov. Ponovno je zagotovil, da se Moskva ne želi vmešavati v notranjo politiko "bratske države", ter dodal, da je izplačilo preostanka od obljubljenih 15 milijard dolarjev pomoči Kijevu odvisnih od prihodnjih ukrajinskih oblasti in njihovih namer.
Po taktih EU, ali pa ne bo pomoči
Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije (EU) Catherine Ashton je finančno pomoč EU skoraj bankrotirani Ukrajini vezala na določene pogoje. Med njimi so oblikovanje prehodne vlade ter načrt razvoja gospodarstva, usklajen z mednarodnimi organizacijami.
"Naša naloga je Ukrajini pomagati v prvem obdobju," je v Kijevu, kjer je na dvodnevnem obisku, danes dejala Ashtonova. Po njenem mnenju bi bila najboljša možnost kombinacija kratkoročnih posojil in dolgoročnih investicij.
Ukrajina po navedbah začasnih oblasti potrebuje najmanj 35 milijard dolarjev (25,5 milijarde evrov) pomoči, saj je na robu bankrota. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU konkretnih obljub ni dajala, zagotovila je le, da je Mednarodni denarni sklad (IMF) zelo zainteresiran za srečanje s prihodnjo novo vlado.
