Velike skrbi: Uničujoča alga se z veliko hitrostjo širi po Jadranu

Splitski Inštitut za oceanografijo in ribištvo je na družbenih omrežjih objavil skrb vzbujajoče ugotovitve o razširjanju invazivne rjave alge Stypopodium schimperi, ki so jo leta 2020 opazili pri otoku Vis. Po najnovejših podatkih je alga v zgolj treh letih ustvarila gosto in razširjeno monokulturno naselje, kar znanstveniki ocenjujejo kot resno grožnjo biotski raznovrstnosti v Jadranskem morju.

Rjavo algo so raziskovalci najprej odkrili v plitvinah okoli Komiže na Visu, na globinah med tremi in 25 metri, kjer zdaj dobesedno prevladuje kot edina rastlinska vrsta. Alga se je že razširila okoli celotnega otoka Visa, pa tudi na bližnja otoka Biševo in Brusnik, kjer prekriva morsko dno.

Institut za oceanografijo in ribištvo/Facebook

Iz Rdečega morja do Jadrana

Alga Stypopodium schimperi izvira iz Rdečega morja, prvič pa so jo v Sredozemlju zabeležili okoli leta 1973. V 90. letih in zgodnjih 2000-ih je bila prepoznana kot invazivna vrsta v jugovzhodnem delu Sredozemlja. V Jadranu so jo prvič zabeležili šele leta 2020 pri Visu. Od takrat se je iz nekaj posameznih primerkov razvila v obsežno naselje brez naravne konkurence.

Izjemno invazivna vrsta

Alga v Jadranu nima naravnih plenilcev, opozarja dr. Neven Iveša s Fakultete naravoslovnih znanosti v Pulju. V svojih celicah namreč vsebuje toksin, ki ni nevaren za človeka, a odvrača ribe in druge organizme, ki bi se sicer lahko z njo prehranjevali. Zato se njena populacija nekontrolirano povečuje, kar dodatno ogroža domorodne vrste morskih alg in živali.

"Gre za izjemno invazivno vrsto, ki se razširi tako, da v celoti prekrije območje, ki ga naseli – pogosto v 100-odstotnem deležu. Uniči tako morsko floro kot favno, zlasti avtohtone alge, na katere se naseli ali jih celo preraste," pojasnjuje Iveša.

Institut za oceanografijo in ribištvo/Facebook

Grožnja celotnemu ekosistemu

Znanstveniki so zabeležili, da se alga širi predvsem po morskem dnu – tudi do globine 90 metrov – in ne po površju, kar vsaj nekoliko upočasnjuje širjenje. A kjer se pojavi, povzroči popoln kolaps lokalnih ekosistemov. Podobna situacija se je že zgodila v Grčiji, Turčiji, na Cipru in Rodosu, kjer je ta alga naredila "ekološki kaos".

Po mnenju strokovnjakov se bo alga s pomočjo morskih tokov v prihodnosti skoraj zagotovo razširila tudi med Šolto in Kornati. Če se to zgodi, bi lahko ogrozila še večji del Jadrana. "Ta alga neposredno vpliva na lokalni prehranjevalni krog in lahko dolgoročno povzroči upad ribjih vrst, kar ima resne posledice za ribištvo," opozarja Iveša. Alga lahko zraste tudi do 40 centimetrov v dolžino, kar še dodatno krepi njen vpliv.

Institut za oceanografijo in ribištvo/Facebook

Ogrozila bi lahko širše območje Jadrana

Stypopodium schimperi je po videzu podobna domači algi Padina pavonica, vendar je razlika opazna – Padina pavonica ima bele dele, Stypopodium pa jih nikoli nima. V senčnih območjih ima lahko tudi rahlo modrikast odtenek.

Znanstveniki pozivajo k večjemu nadzoru in ukrepom za preprečevanje nadaljnjega širjenja te invazivne vrste. Čeprav se trenutno širi predvsem okoli Visa, bi lahko v prihodnjih letih ogrozila še širše območje Jadrana.