Bakir Izetbegović, sin pokojnega voditelja Muslimanov v BiH Alije Izetbegovića, je presenečenje volitev v tričlansko predsedstvo države. Volivci so namreč Izetbegoviću, ki je član Stranke demokratske akcije, namenili okoli 35 odstotkov glasov, sledi pa mu medijski tajkun Fahrudin Radonić z okoli 31 odstotki podpore. Dosedanji bošnjaški član predsedstva Haris Silajdžić je največji poraženec, saj so mu ankete napovedovale vse kaj prej kot tretje mesto in 25 odstotkov.
Srbe bo v predsedstvu zastopal Nebojša Radmanović iz vodilne Stranke neodvisnih demokratov z okoli 50-odstotno podporo, medtem ko bo Hrvate na podlagi okoli 60-odstotne podpore zastopal Željko Komšič iz Socialdemokratske stranke. Predstavnica HDZ BiH Borjana Krišto je z 20 odstotki podpore močno zaostala. Še bolj zadaj je bil predstavnik HDZ 1990 Martin Raguž.
Volilna udeležba je bila po prvih nepopolnih podatkih okoli 56,3-odstotna, kar je največ po letu 2002.
Svoji izbirali svoje
3,12 milijona volilnih upravičencev je sicer volilo tudi poslance spodnjih domov parlamentov BiH in obeh etnitet. Na območjih s hrvaškim prebivalstvom je slavil HDZ, v Republiki srbski Dodićevi neodvisni demokrati, na pretežno bošnjaških ozemljih pa sta najmočnejši Stranka demokratske akcije in Socialdemokratska stranka BiH.
V Republiki srbski so izbirali še predsednika in podpredsednika entitete, v Federaciji BiH pa še poslance desetih kantonalnih skupščin. Miroslav Dodik iz Stranke neodvisnih demokratov lahko odpre šampanjec, saj so ga Srbi znova potrdili za predsednika Republike srbske.
